ZNEBITI SE GLIVIC NI PREPROSTO

Okužba z glivicami je trdovratna in nadležna. Naj bodo na koži, nohtih, v črevesju, ustih ali na intimnih predelih – če se glivice razširijo, trdovratno branijo svoj življenjski prostor, lahko se pojavijo celo po zdravljenju z zdravili. Za to, da se ljudje okužimo z glivicami, je več vzrokov, k temu na splošno pripomorejo porušeno normalno stanje v črevesju, oslabljen imunski sistem in zakisan organizem.

Zajedavske glive, ki prizadenejo človeka, so predvsem kvasovke, plesni in dermatofiti. Najpogostejše okužbe so okužbe s plesnimi, nekoliko manj pogoste s kvasovkami. Najpogosteje se okužimo s plesnimi zato, ker so te vsepovsod v zraku in jih vdihujemo, zato jih tudi najpogosteje najdemo v pljučih. Kvasovke pa nasprotno najpogosteje zaidejo v telesne organe iz črevesja, kamor se prenesejo po krvi. Manj nevarni so dermatofiti, ki jih tudi najbolj opazimo, saj ti najpogosteje povzročajo okužbe kože, nohtov in lasišča, ker se hranijo s keratinom iz kože, nohtov in las.

Za človeka je zelo nevarno, če se z glivicami okužijo notranji organi, saj potem zelo hudo zboli. Dodatna težava je tudi, da je takšno okužbo zelo težko ugotoviti. Okužba z glivicami je enako nevarna kot z bakterijami. Čeprav so okužbe z glivicami redkejše kakor okužbe z bakterijami, pa so, kadar se pojavijo, prav tako smrtno nevarne.

 

Temelj življenja brez glivic

Kadar pride do mikoze, kot se imenuje okužba z glivicami, je zmeraj udeleženo tudi črevesje, ne glede na to, kam v telesu so se glivice razširile, kje so se naselile, zato je zdravo črevesje pogoj za zmanjšanje okužbe z glivicami.

Zdravniki po navadi svetujejo bolnikom ob zdravljenju z antibiotiki naj uživajo jogurt, vendar ta nasvet večinoma ne deluje, saj želodčna kislina in žolčni sokovi kaj hitro pokončajo dobre bakterije iz jogurta, še preden te pridejo v črevesje. Večina jogurtov namreč vsebuje premalo koristnih bakterij in morda niti ne pravih. Proti glivicam ukrepamo tako, da okrepimo predvsem črevesno floro, in sicer z uživanjem črevesnih bakterij Lactobac.

Naslednji splošni ukrep je, da redno skrbimo, da telo ni zakisano in da ima telo dovolj kisika (ustrezna prehrana, globoko dihanje, hoja v naravi, predvsem sprehod skozi gozd, telesna vadba).

Naravna sredstva proti glivicam

Večina naravnih zdravilcev priporoča proti glivicam obloge iz jabolčnega kisa ali tovrstne kopeli, saj glivice ne marajo kisa in suhega okolja. Pri glivični vaginalni okužbi se obnese koloidni silicij. Podpira zdravljenje, zavira vnetje, pomaga zapirati ranice.

Za izboljšanje splošnega stanja v organizmu se priporočajo čaji, ki razstrupljajo in čistijo telo (na primer iz koprive), prah akacije, ki veže kisline in varuje sluznico črevesja, gobe reiši ali cordyceps, ki poskrbijo za več kisika v celicah, izvleček granatnega jabolka ali izvleček pečk granatnega jabolka, kopeli s hrastovim lubjem in še marsikaj. Protiglivično deluje tudi naravna žveplova spojina MSM (methylSulfonylMethan, njegova prodaja v Nemčiji ni dovoljena) in še marsikatera druga zel. Pri okužbi vaginalne sluznice je koristno uporabiti tako imenovane bakterije Döderlein ali paličice Döderlein (lekarna). To so mlečnokislinske bakterije, ki tudi sicer poseljujejo vaginalno sluznico med rodno dobo in so jih poimenovali po nemškem ginekologu Albertu Döderleinu (1860−1941).

Pri zatiranju glivic je bistveno, da pri ukrepih, za katere smo se odločili, vztrajamo najmanj od dva do tri mesece.

 

Splošni ukrepi proti glivicam

  • nosimo belo bombažno spodnje perilo namesto obarvane sintetike,
  • spodnje hlačke prekuhavamo, prav tako krpice za umivanje in brisače,
  • ogibamo se kopanju v termalnih vrelcih in javnih kopališčih,
  • odpovejmo se beli moki in sladkorju,
  • pri okužbi z glivicami morajo biti v zdravljenje zajeti vsi družinski člani, četudi še nimajo težav,
  • uporabljamo različne ukrepe proti glivicam, tudi mazila in pripravke, ki jih svetujejo zdravniki ali lekarnarji,
  • ne pozabimo na nego kože s kokosovim oljem. Ta pospešuje zdravljenje ranic in obnovo kože, deluje tudi proti bakterijam.

Valerija R. Novak, objavljeno v reviji AURA št. 316, januar 2016

Fotografija: Bigstockphoto.com

 

Več ...