V Sloveniji že dobrih dvajset let poteka tiha »revolucija«, ki se zavzema za to, da bi končno ljudje spoznali resnične vzroke za nastanek bolezni in pravo naravo bolezni. Ko sem v brskalnik vpisal »vzroki bolezni niso znani«, sem presenečen ugotovil, da je takšnih bolezni nešteto. Torej vzrokov za večino bolezni znanost niti ne pozna. Zavod Preporod sicer v Sloveniji res opravlja misijonarsko delo na tem področju, vendar pa začetki drugačnega pogleda na bolezen in zdravje in tudi uspešna praksa segajo vsaj 200 let nazaj, v čas po letu 1800, ko so predani zdravniki, doktorji medicine, postavljali temelje sodobnega higienizma − sistema za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog.

Tudi v reviji AURA želim predstaviti te pomembne velikane medicine, ki so zaradi prevlade drugih interesov bili v svojem času potisnjeni v ilegalo, danes pa njihove zamisli in nauki navdihujejo nove rodove. Prvi in morda najpomembnejši je Isaac Jennings, dr. med.

Začetki nove znanosti

Znanost o življenju ali Naravna higiena (Natural Hygiene) se je »prebudila« leta 1822, ko je dr. Isaac Jennings, zdravnik v Derbyju, v ameriški državi Connecticut, obupal nad zdravili. V svoji zdravniški praksi se je večkrat razžalostil, ko je videl, da zaradi uživanja tablet postajajo njegovi bolniki vsak dan bolj bolni, kot so bili. Umirali so ali postajali kronično bolni, on pa jim je želel iskreno pomagati.

Dr. Jennings je tudi opazil, da zdravniki, ko ostarijo, bolnikom predpisujejo vse manj zdravil. Skušal je slediti njihovemu zgledu in tako spoznal, da so se njegovi bolniki počutili veliko bolje, če so jemali manj zdravil. Potem je šel še dlje – bolnikom je nehal predpisovati prave tablete in ugotovil, da je to »naredilo čudež«. Ko so k dr. Jenningsu prihajali bolniki z različnimi težavami, jim je predpisoval tablete iz obarvane moke in zdravila v stekleničkah, v katerih je bilo edino »zdravilo« − obarvana voda. Bolnikom je obenem dal stroge napotke, kako naj »zdravilo« uporabljajo, takšne, kot vsi drugi zdravniki. Toda v primerjavi z recepti drugih zdravnikov, so »recepti« dr. Jenningsa pomenili začetek množičnega gibanja za ohranitev zdravja in začetek nove znanosti.

Leta 1882, v svojem štiriintridesetem letu, je dr. Jennings nekemu svojemu bolniku dal »zdravila« in mu naročil, naj jih spije z vodo ob določenih urah. Bolniku je tudi naročil, naj v dneh, ko bo užival »zdravila«, ničesar ne jé, sicer zdravila ne bodo učinkovita. Bolnik se je držal napotkov dr. Jenningsa, jedel ni nekaj dni, potem pa je prišel k njemu na pregled. Po zdravniškem pregledu mu je dr. Jennings »predpisal«, naj pri postu in »tabletah« vztraja »še nekaj dni«. Tako je dr. Jennings v svojo metodo zdravljenja vpeljal tudi post.

Marjan Videnšek, celoten članek lahko preberete v reviji AURA, avgust 2015, št. 311