Nauki velikih modrecev, pomembnih filozofskih in religioznih šol ter svetih besedil Vzhoda in Zahoda temeljijo na duhovnem pogledu na svet.

Duhovnost nujno temelji na subjektivnem čutenju in zaupanju, z razumom je ni mogoče niti potrditi niti ovreči. In ker duhovnosti zaradi subjektivne izkušnje ni mogoče objektivizirati – je objektivno nemerljiva in neponovljiva. Da pa bi se prepričali, da je ta subjektivnost resnična, čeprav neopisljiva, sva skupaj z ženo Ireno v knjigi Učitelji modrosti zbrala nauke najvidnejših modrecev iz vse človeške zgodovine, iz mnogih dokumentiranih in nam dosegljivih kultur ter poiskala stične točke učiteljev modrosti. Povzemam jih v tem članku.

 

Učitelji modrosti

Če lahko sprejmemo dejstvo, da smo duhovna bitja in da hodimo po poti duhovne evolucije, je samoumevno, da bomo nekoč, po številnih napakah, izkušnjah in preizkušnjah povsem izrazili svojo duhovno naravo. Za tiste ljudi, ki jim je to uspelo pravijo, da so spoznali, da so prebujeni, samouresničeni, realizirani, razsvetljeni, odrešeni, blaženi, zveličani, mojstri ljubezni in modrosti, ker popolnoma izražajo ti dve kvaliteti in še druge kvalitete duhovne narave. To so bitja, ki so presegla privlak želja in strasti, razblinila vse strahove in spregledala igre egocentričnega jaza ter z lučjo svojega razumevanja predrla meglo slepil in iluzij. Mojstri so toliko spoznali svojo povezanost s stvarstvom, zlitost z božanskim, da ločenosti od celote ne poznajo več. Imajo individualnost, vendar živijo kot celota, sestavljena iz neskončne raznolikosti izrazov.

Zatrjujejo, da je resnica neopisljiva, zato je treba njihove nauke brati ne samo z razumom, temveč hkrati preverjati in čutiti intuitivno, s srcem. V teh naukih ni prostora za dokončna pravila in dogme.

 

Stične točke vseh učiteljev modrosti

 

1. SMRTI NI: Smrt fizičnega telesa je samo sprememba stanja bivanja, prehod v drugačno realnost, korak naprej v duhovnem razvoju. Samo zaradi navezanosti in nevednosti se nam zdi smrt tragična, v resnici pa je nekaj najnaravnejšega in hkrati olajšanje za dušo, ki je v fizičnem telesu (prostovoljno) trpela.

»Smrti ni, obstaja samo zunanji videz, tako kot tudi ne obstaja nikogaršnje rojstvo. Sprememba od biti do postati se zdi kot rojstvo, in sprememba od postati do biti se zdi kot smrt – toda v resnici ni nihče nikoli rojen, niti nihče nikoli ne umre.« (Apolonij Tijanski)

 

2. NI ZLA: V absolutnem pomenu zlo ne more obstajati, ker je v vseh stvareh Bog in so Bog; vsi strašni obrazi vesolja so le Njegove maske. Zlo je samo navidezno, je proizvod nevednosti, nevednost je človeška bolezen, ko je človek ozdravljen, je razsvetljen. Ker smrti ni, je zlo zgolj navidezno, je del igre. Če zaigranih smrti ne bi bilo, bi bila igra končana.

»Ne obstaja dobro in zlo, obstaja samo bližje in dlje od Enega.« (Plotin)

 

3. NI VEČNEGA PREKLETSTVA: Niti onstranski svetovi niti Zemlja niso večni, temveč nastajajo in izginjajo in spet nastajajo v neskončnem procesu kozmičnega pojavljanja. Večen je samo Bog kot neskončna absolutna Bit, Pravir oziroma neizrekljiva neskončna božanska Osebnost. Zato bivanje v kakšnih nižjih nebesih ali v kakšnem peklenskem svetu vsekakor ne more biti večno.

»Gospod, prosim te odpuščanja za tri hude grehe: prvič, romal sem k mnogim tvojim svetiščem, pa sem pozabil, da si navzoč vsepovsod; drugič: tolikokrat sem te prosil za pomoč, pa sem pozabil, da si bolj kot jaz zaskrbljen za moj blagor; in končno, tu te prosim odpuščanja, ko vendar vem, da so naši grehi odpuščeni, še preden jih zagrešimo.« (Anthony de Mello)

 

4. VSE POTI PELJEJO K BOGU: Duša je izšla iz Boga in se bo prej ali slej zagotovo vrnila k Njemu. Ljudje po vseh poteh, kjer koli hodijo, hodijo po Njegovi poti, saj vse poti vodijo k Njemu. Različne vere so samo različne poti, ki vse lahko peljejo k istemu končnemu cilju, čeprav seveda ne vse po enaki poti ali enako naravnost ali enako hitro. Kakšne edino zveličavne vere ni, saj nas vsaka lahko pelje k zveličanju, če ji zares iskreno sledimo, če res hrepenimo po Bogu.

»Nikogar ni na tem svetu, ki ne bi iskal Boga. Vsakdo pešači po Poti tako dostojanstveno, pogumno in uglajeno, kolikor le zmore.« (Hafis)

 

5. ENOST vsega, kar obstaja: VSE JE BOG, VSI SMO BOG, le raven zavedanja je različna. Ko spoznaš Resnico, spoznaš, da si eno z vsem – v vsakem bitju vidiš Boga, vidiš Sebe, vidiš, da je bila ločenost samo navidezna, v tvojem umu.

»Kako je ta, ki ljubi, lahko kdo drug kot ljubljeni?« (Rumi)

 

6. NIČESAR NI TREBA SPREMINJATI, RAZEN SEBE: Vse stvari so idealne takšne, kakršne so, le sprejeti se jih moramo naučiti. Edina prava sprememba je sprememba v tebi, vse drugo je le igra, namenjena temu, da spoznaš.

»Pusti vse druge pri miru. Osredotoči se samo na izboljšanje sebe.« (Omraam Mikhael Aivanhov)

 

7. POT NI LAHKA: je dolga in polna pasti in le redki pridejo relativno hitro do konca; večina se dolgo časa vrti v krogu, preizkušajo razne mikavne bližnjice, zahajajo v slepe ulice in se le počasi vračajo na Pot in iščejo naprej.

»Ta sramota, o moj Princ, je slastna. Nekateri me zmerjajo, nekateri ploskajo, jaz pa preprosto sledim svoji nedoumljivi poti. Kot britev ozka pot, a srečaš nekaj dobrih ljudi; grozna pot, toda slišiš prave besede.« (Mira Bai)

 

8. RESNICA JE NEOPISLJIVA: Kot vsi mojstri zatrjujejo, je resnica neopisljiva, zato je treba nauke mojstrov brati ne samo z razumom, ampak jih hkrati preverjati in čutiti intuitivno, s srcem. V teh naukih ni prostora za dokončna pravila in dogme. Vsi predpisi in dogme ne zadoščajo, da bi lahko izražali pravo, najvišjo resnico, saj Bog presega vse človeške predstave in vse umske obrazce, ki si jih more o Njem narediti človeška pamet.

»Če razum razmišlja o resničnosti, potem to ni več resničnost.« (Jiddu Krishnamurti)

9. RAZUM JE OMEJEN, ustvarja ločevanje in neresnico, je sicer lahko koristno orodje, ne sme pa biti gospodar; nujna je HARMONIJA SRCA IN RAZUMA, na koncu pa se mora razum utišati, sicer dojetje (spoznanje, uvid) resnice ni mogoče.

»Um iz same logike je kot nož samo iz rezila – poreže roko, ki ga uporablja.« (Rabindranath Tagore)

 

10. DOGME SO POSLEDICA NEZNANJA: V teh naukih ni prostora za dokončna pravila in dogme. Vendar je vsaka predstava, verska smer, religija lahko koristna in tudi potrebna, dokler ustreza razvojni stopnji nekega ljudstva ali skupine ali človeka in jim pomaga živeti in napredovati in tudi ustrezno spreminjati svojo predstavo, religijo – to velja tudi oziroma še toliko bolj za najbolj civilizirane in kultivirane narode.

»Religijo ima večina ljudi za pravilno, modreci za napačno, vladarji za koristno.« (Seneka)

 

11. RESNICO LAHKO SPOZNA SAMO VSAK SAM, NEPOSREDNO: Pravo spoznanje Boga pa je mogoče šele potem, ko se povzpnemo onkraj vseh predstav in vseh pojmovanj k živemu neposrednemu mističnemu doživetju v tihem očiščenem umu in čistem srcu. Nravne dolžnosti in nravna pravila ali postava imajo samo relativno veljavo in vrednost; duhovno osvobojeni človek pa se povzpne nad vsa nravna pravila ali zakone in ni več podrejen nikakršni nravni postavi.

»Vsak mora sam poiskati resnico.« (Sokrat)

 

12. ZDAJŠNJI TRENUTEK: Edina realnost je zdajšnji trenutek in samo v njem lahko spoznaš Resnico. Preteklosti in prihodnosti ni, sta samo spomin ali proizvod uma. Vsak strah, vsaka navezanost, vsak predsodek je v preteklosti ali v prihodnosti. V zdajšnjem trenutku ni strahu, ni sodb, je čista spontanost.

»Tvoje zunanje potovanje lahko sestoji iz milijona korakov, tvoje notranje potovanje sestoji iz enega samega koraka: tistega, ki ga delaš prav zdaj. Ko se tega koraka globlje zaveš, spoznaš, da že vsebuje vse druge korake in tudi cilj. Takrat se ta korak spremeni v izraz popolnosti, dejanje velike lepote in vrednosti.« (Eckhart Tolle)

 

13. DA POSTANEŠ ENO, SE MORAŠ IZNIČITI; ego (osebnost, persona) je ovira na Poti, vendar brez ega ne moreš stopiti na Pot. Ko si pripravljen, žrtvuješ ego zato, da dobiš VSE.

»Popoln post je popolno in dobesedno zanikanje sebe. Je najresničnejša molitev.« (Mahatma Gandhi)

 

14. PRAVA SVOBODNA VOLJA OBSTAJA SAMO V STANJU RAZSVETLJENJA, vsa druga stanja so pogojena in zato nesvobodna – navidezen paradoks: dokler si pogojen, zlorabljaš svobodno voljo, ko si osvobojen, delaš vse v skladu z Božansko voljo, saj ni več razlike med tabo in Bogom.

»Človek ima samo voljo in ne svobodne volje. Samo Bog ima svobodno voljo.« (Bhagavan Sathya Sai Baba)

 

15. UČITELJ JE (skoraj) NUJEN, ravni učenca ustreza raven učitelja. Znanje je koristno samo, če je prilagojeno učenčevi ravni. Vendar učitelj ne more narediti ničesar namesto učenca – učenec mora sam prehoditi svojo pot.

»Potrebujemo tako intelektualno razumevanje kot neposredno izkustvo, vendar moramo med njima videti razliko. Včasih lahko mislite, da ste izkusili razsvetljenje, vendar je vaše izkustvo samo intelektualno. Zato potrebujete pravega učitelja, ki pozna razliko.« (Shunryu Suzuki)

 

16. TRPLJENJE IN PREIZKUŠNJE SO (skoraj) NUJNI ZA UČENJE; svet dvojnosti je svet trpljenja in preizkušenj – v njem ni mogoče, dolgoročno gledano, ‘idealno’ življenje ali idealna ureditev življenja, je pa nujen, da dosežeš spoznanje. Seveda pa je trpljenje del igre, ki si jo prostovoljno sprejel. Dokler se upiraš, trpiš. Ko sprejmeš in se predaš, trpljenje izgine, saj postane nepotrebno.

»Vsako trpljenje je zametek prebuditve, kajti trpljenje spodbudi smrtnika k iskanju modrosti.« (Bodhidharma)

 

17. NAVEZANOST IN ŽELJE NAS ZAVAJAJO in nas oddaljujejo od Resnice. Najtežje, pa vendar nujno se je ODUČITI od vsega, kar smo se ‘naučili’ in kar nas omejuje pri neposrednem spoznanju Resnice.

»Bolj boleče je služiti poželenju kakor tiranu.« (Pitagora)

 

18. 18. ŽIVLJENJE NERAZSVETLJENEGA JE SPANJE, NEZAVEDANJE; šele ob razsvetljenju (spoznanju) se človek prebudi iz dremeža, postane Zavesten.

»Poglavitna lastnost bitja sodobnega človeka, ki pojasnjuje vse drugo, kar mu manjka, je spanje. Sodobni človek živi v spanju, rodi se v spanju in umre v spanju.« (George Ivanovič Gurdjieff)

 

19. JAZ SEM je dokončno spoznanje – zavedanje, da edino, kar obstaja, je BOG (Jaz sam) in da je bila ločenost samo navidezna, del igre.

»Če odvzameš vse misli, ostane čista zavest. … Najvišji cilj duhovnega doživetja je spoznanje Jaza. … Jaz je tukaj in zdaj.« (Sri Ramana Maharshi)

 

20. SMISEL ŽIVLJENJA JE IZKUŠNJA: Smisel življenja je življenje samo in nikakor ne, da bi kar koli dosegli v življenju. Namen pomivanja posode ni čista posoda, ampak pomivanje posode. Pomembna je pot in ne cilj! Da bi izkusil Sebe, se Bog skozi nas dela, da je nekaj drugega, pozabi Nase zato, da lahko izkusi Sebe. Življenje je igra.

»Je že tako, da človek vztraja in se muči kakor konj, čeprav ve, da je vse, kar počne, zaman. Ampak najprej moramo vedeti, da je ves naš trud zaman, potem pa se truditi naprej, kot da bi ne vedeli. To je vračeva nadzorovana norost. … Moja dejanja so iskrena, hkrati pa so samo igralčeva igra.« (Don Juan Matus)

 

21. KONČNI CILJ JE RAZSVETLJENJE, SPOZNANJE, ZVELIČANJE, PREBUDITEV, OSVOBODITEV, SAMOURESNIČITEV, ZDRUŽITEV Z ABSOLUTOM, Z BOGOM, ZLITJE V ENO, VRNITEV DOMOV ( KONEC IGRE).

»Hodim z neskončno energijo notranjega miru, ki je nikdar ne zmanjka! Ko postanete kanal, skozi katerega deluje Bog, ni nobenih omejitev, kajti Bog opravlja svoje delo skozi vas: vi ste samo orodje – in kar stori Bog, nima omejitev. Kadar delate za Boga, se ne znajdete v napetosti in naprezanju. Znajdete se v miru, vedrini in stanju brez hlastanja.« (Peace Pilgrim)

 Modreci so se pojavljali in se pojavljajo v vseh obdobjih in na vseh celinah, najpogosteje takrat, ko jih najbolj potrebujemo. Vsi po vrsti nam govorijo isto, le način pripovedovanja, jezik in globina povedanega se razlikujejo, prilagojeni so kulturi in duhovni zrelosti okolja.

 

Igor Kononenko, objavljeno v reviji AURA št. 236, april 2009

Fotografija: Bigstockphoto.com