V Združenih državah Amerike vlada organizira številne seminarje po šolah po vseh državah, v katerih maskota Chippie RFID poučuje otroke o nujnosti čipiranja. V kampanji nastopa tudi animirana maskota, čip RFID po imenu Chippie (Čipi). Ta otroke s številnimi šaljivimi prizori in obljubami o vsemu, kar lahko zagotovi, nagovarja, naj si ga dajo vsaditi.

Otroci najprej gledajo polurno risanko, v kateri spremljajo Čipijeve pustolovščine. Nato sledi lutkovna predstava, v kateri lutka Čipi vabi otroke, naj mu zastavljajo vprašanja o čipu RFID in njegovi vsaditvi. Po končani predstavi vsak od otrok dobi v dar lutko Čipija, pobarvanko in nekaj informativnih letakov za starše, da bi se ti znebili strahu pred čipiranjem otrok.

Nič nenavadnega ni, da otroci začnejo nadlegovati starše, naj jim dovolijo vsaditi čip, saj bodo tako vsakokrat dobili »zastonj sladkarije v banki ali trgovini«, in se jim zdi, da je Čipi njihov najboljši prijatelj, ki bo z vsadkom celo trajno z njimi.

Ko so že pred leti ljudje izvedeli, kaj se dogaja, so se pred šolami začeli zbirati protestniki. Navajali so Sveto pismo in opozarjali, da je Chippie pravzaprav žig zveri. V Svetem pismu je namreč v knjigi Razodetje (13; 15−18) zapisano: »Dano ji je bilo (zveri namreč, op. p.) tudi oživiti kip zveri, tako da je kip celo spregovoril in dal pobiti vse, ki kipa zveri niso molili. Na njen ukaz so si vsi, mali in veliki, bogati in reveži, svobodni in sužnji morali dati vtisniti na desnico ali na čelo žig. Nihče ni smel ne kupovati ne prodajati, samo tisti, ki je imel žig, se pravi ime zveri ali število njenega imena. Tu je treba modrosti. Kdor je bister, naj izračuna število zveri: je namreč število človeka. To število pa je šeststo šestinšestdeset.« Starši, ki so protestirali pred šolami niso želeli, da bi njim ali njihovim otrokom vsadili čip – žig zveri. Ameriški predsednik Ronald Regan je čipiranje ljudi zavrnil, saj ga je tudi sam imel za žig zveri, predsednik George Bush pa se je nasprotno nad žigom zelo navduševal. Očitno se navdušuje tudi zdajšnji ameriški predsednik Barack Obama.

Organizatorji kampanje na vse načine skušajo odvrniti sum, da je čip RFID svetopisemski žig zveri. V ta namen so dali v obtok celo letake, na katerih se Čipi objema z Jezusom.

Mikročipiranje na vsakem koraku

Vsaditev mikročipa v telo so začeli propagirati v vseh vodilnih svetovnih medijih in veliko je ljudi, ki so jim čip že vsadili. Metode manipulacije so prav neverjetne. Vse vrste manipulacij mikročipiranje prikazujejo kot nekaj nedolžnega, zabavnega in humanega, in očitno se pri številnih ljudeh takšen način obnese. Znana banka Barclays je že objavila, da bo postala prva banka na Zahodu, ki bo vpeljala tehnologijo skeniranja krvnih žil za dostop do bančnih računov v sodelovanju z japonsko firmo Hitachi. Le vprašanje je, kdaj bodo to tehnologijo začele uporabljati še vse druge banke po svetu, trgovine in spletni trgovci. Kmalu brez vsajenega čipa ne bo mogoče kupiti ali prodati nobene stvari več ali opraviti storitve, niti dostopati do denarja.

Ljudi bodo na vse mogoče in nemogoče načine poskušali privabiti, naj prostovoljno vstavijo mikročip v svoje telo ali telo svojega otroka Najpogosteje jih vabijo z obljubami, da bo za plačilo v trgovini pred elektronskim čitalcem potrebno le zamahniti z roko, da denarja ne bo mogoče ukrasti, da ne bomo potrebovali šopa ključev, da bi odprli ključavnico svojega doma ali odklenili avtomobil, saj bo mikročip oddajal frekvenco naše digitalne identifikacijske številke. Ne bo izgubljenih ali ugrabljenih otrok ali drugih oseb, samo poklicati bo treba središče z bazo podatkov, in takoj bodo ugotovili, kje je pogrešana oseba. Nasprotovanje čipiranju bo označeno kot nekaj zastarelega in le mislimo si lahko, kakšnih vse nalepk bodo deležne osebe, ki bodo čipiranju nasprotovale.

Čim več ljudi bo čipiranih, tem bolj bo ekonomska in tehnološka infrastruktura delovala v skladu z domnevo, da so čipirani vsi ljudje. Že danes lahko ljudje v ZDA vstopajo v nekatere klube ali trgovine in plačajo z vsajenim čipom. To je prvi korak, naslednji pa bo povečevanje števila takšnih mest in sprejemanje takšnega načina plačevanja, potem pa se bomo znašli v položaju, ko bo plačevanje blaga in storitev mogoče le s čipom v telesu. Brez čipov ne bo šlo niti v zdravstvu, saj bo zdravnik kar iz čipa odčital vse podatke o bolniku in dotedanjem zdravljenju.

Pravi namen čipiranja

Pravi namen čipiranja ljudi pa je mentalni, čustveni in fizični nadzor nad vsakim človekom. Ljudi se bo usmerjalo, kaj naj mislijo, počnejo, čutijo, saj imajo misli in čustva tudi svojo električno in kemično naravo. Ljudje bodo kakor roboti, mislili bodo tisto, kar odločijo operaterji. Elektromagnetna stimulacija lahko spremeni možganske valove in vpliva na mišično aktivnost, lahko povzroči boleča krčenja mišic, in se bo morda uporabljalo tudi za mučenje neposlušnih posameznikov. Ljudem se bo lahko sugeriralo, naj postanejo agresivni ali podrejeni, spolno dejavni ali zavrti, začutijo grozo ali veselje in podobno. Z mikročipiranjem bomo izgubili osebno svobodo in možnost samostojnega odločanja. Mikročip bo nadzoroval naše gibanje, stanje organizma, razpoloženje. Lahko bo povzročil tudi srčni zastoj ali bolezen, odvisno od napredka tehnologije, saj bo sčasoma mogoče prav vse.

S čipom bodo tudi nadzirali število rojstev, to se že danes dogaja v Indiji in nekaterih drugih delih sveta. Žensko s čipom prestavijo v menopavzo tako, da njeno telo dobi ukaz naj zmanjša izločanje estrogena ali to povsem ustavi.
Kaj je čip RFID

         V prvih letih številčenja in označevanja izdelkov se je razvila tako imenovana bar koda, ki jo opazimo na vseh izdelkih in je identifikacijska koda proizvoda. RFID pa je tehnologija avtomatskega zbiranja podatkov s pomočjo radiofrekvence ali radiofrekvenčnega območja elektromagnetnega spektra in se prav tako uporablja za identifikacijo proizvodov in objektov, vendar še za marsikaj drugega. Sistem RFID je sestavljen iz treh komponent: antene in sprejemnika, po navadi sta v čitalcu kar oba, in transponderja, kovinske ali druge vrste ploščice na predmetu ali vsadka v telesu. Antena z radiofrekvenčnimi valovi oddaja signal, ki aktivira transponder. Ko se ta aktivira, kovinska ploščica ali vsadek pošlje podatke nazaj v anteno in ustrezno dejanje se opravi: dvigne se zapornica, odprejo vhodna vrata ali pa se stori kaj bolj zapletenega, na primer opravi bančna transakcija, sporočijo zdravstveni podatki in podobno. RFID se uporablja kot alternativa bar kodi. Izdelek s kodo RFID je »živ« in komunicira ves čas svoje življenjske dobe. Trajnost kode RFID je daljša od trajanja izdelka. Za zdaj ni nobenih varoval, ki bi ljudi varovale pred zlorabo kode RFID. Toda vse tehnologije, ki imajo sposobnost, da pomagajo človeštvu, imajo tudi nasprotno lastnost – lahko mu škodujejo. Tisto, kar nas lahko danes prijetno greje, nas lahko tudi jutri sežge. Iz kode RFID se lahko razberejo različni podatki o neki osebi, na primer, za kaj se zanima, česa ne mara, ali ima morebitne težave z družbo, koliko ima denarja na bančnem računu, kakšne bolezni ima in podobno.

Čip RFID, ki ga financira podjetje IBM, je namenjen spremljanju ljudi, živali, hišnih ljubljenčkov. Dr. Jose Delgada je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja raziskoval, kaj se dogaja, če na žival prek vsajene elektrode vplivamo z radiofrekvenco. V divjega bika je implantiral elektrode in ga z radiofrekvenco ustavil, preden je dosegel bikoborca. Podobne raziskave so bile opravljene na mačkah, ko so jih z radiofrekvenčnimi signali pripravili, da so se spopadale med seboj.

RFID je torej kratica za radiofrekvenčno identifikacijsko napravo, drobne, poceni čipe. Zdaj se uporabljajo za zavarovanje blaga pred krajo ali za spremljanje prenosa blaga v skladiščih (tudi v marsikateri trgovini s tekstilnim blagom v Ljubljani so na etiketah oblačil že takšni čipi, sama sem jih že predlani opazila v trgovini v ljubljanskem City parku). So pa mikročipi že tudi sestavni del nekaterih potnih listov, ki napravi za odčitavanje prenesejo vse podatke o imetniku.

Nekateri viri pravijo, da se načrtuje, da bi vsem ljudem vsadili takšen čip do leta 2017. Pri prebivalcih Združenih držav Amerike se bo to vsekakor zgodilo, saj v zakonu, tako imenovanem »Obamacareu« jasno piše, da bodo čipi RFID, kot identifikacijski pripomoček vsajeni v vsakega ameriškega državljana. Začeli bodo kar z novorojenčki. Na strani 1004 tega zakona piše: »Čip, ki ga bomo vsadili v ljudi, bo imel vse možnosti spremljanja človeka in bo povezan tudi z bančnim računom.« In na drugem mestu: »Najpozneje 35 mesecev od začetka veljavnosti tega zakona, morajo biti čipi vsajeni vsem ljudem.« Zakon je stopil v veljavo 23. marca 2013, torej bi se moralo čipiranje končati do leta 2017. Na voljo so že tudi sodobni revolucionarni čipi v obliki tabletke, ki se polnijo z elektroliti iz človeškega telesa in je njihov rok trajanja do človekove smrti in še po njej. Ves čas svojega delovanja pa pošiljajo elektronske impulze in vse podatke. Kot so zapisali v New York Timesu, bodo ti čipi povezani z DNK, z geni ali fragmenti genov. Omogočali bodo znanstvenikom, da opravljajo poskuse s celim človeštvom, brez laboratorijev, stroškov in ob nepotrebni izgubi časa. Takšen čip se lahko spije s kozarcem vode.

Eden od treh Američanom že ima vsajen čip RFID, ne da bi to sploh vedel. Znanstveniki z inštituta Institut of Technology v Wyomingu so bili pretreseni, ko so ugotovili, da so ljudem vsadili čipe, ne da bi ti to sploh vedeli. Od skoraj 3000 posameznikov, ki so jih preverili, jih je imelo čipe skoraj 1000! Večinoma so bili vsajeni na zunanjem delu dlani, podlahti, in kar jih je najbolj presenetilo, pod zobnimi zalivkami in celo v očeh! Vsebina čipov je bila različna, večinoma so bile v njih shranjene številke socialnega zavarovanja in zdravstvena dokumentacija. Če kdo misli, da bi mu bil lahko vsajen takšen čip, naj to preveri pri osebi, ki ima dober čitalec teh čipov, saj manj zmogljivi čitalci čipa ne pokažejo.

Nosilec raziskave, dr. John Brugle, je izjavil: „Raziskavo smo se odločili objaviti zaradi splošnega zanimanja za vsajanje čipov RFID in iz strahu, da bi to lahko postala splošna praksa. Odkrili smo presenetljivo veliko Američanov s temi vsadki. Upam, da bo ta raziskava omogočila, da kot družba premislimo o vseh posledicah vsajanja čipov RFID v ljudi.“ Informacije: http://worldtruth.tv/study-finds-1-in-3-americans-have-been-implanted-with-rfid-chips-most-unaware-2/

Ko šolska uniforma nadzira učence ali bela halja zdravnike v Kliničnem centru v Ljubljani

Šole v brazilski državi Bahiji in ponekod v Združenih državah Amerike silijo svoje učence naj nosijo uniforme s čipi RFID zaradi lažjega nadzora, da bi preprečili izostajanje od pouka. Letos mora takšne uniforme nositi približno 20 000 učencev v Bahiji, drugo leto pa jih bodo morali nositi vsi učenci v tej državi stari od štiri do štirinajst let. Kot so zapisali v časniku Dnevnik, so s čipi RFID opremili tudi halje zdravstvenega osebja v Kliničnem centru v Ljubljani. Ne vem, s kakšnim izgovorom so jih všili, prav gotovo pa z namenom, da bi ves čas nadzorovali zdravniško osebje, če le ne bo halja samevala v pravi sobi, njen lastnik pa bo kje drugje. Toda domnevam, da je tudi za to poskrbljeno in bo čip na nadzorno mesto kar sam sporočil, da je ostal brez lastnika. Danes ti čipi zgolj nadzorujejo opravljanje dela, jutri pa bodo nadzorovali tudi človekovo osebnost.

Toda vrnimo se k učencem. Njihovo nadziranje ni nov pojav. Že leta 2005 so v šoli v Kaliforniji testirali čipiranje, vendar so zaradi nasprotovanja staršev in aktivistov za človekove pravice s tem prenehali. Toda danes se oblastniki za proteste ne zmenijo več in se ta tehnologija že uporablja po vseh Združenih državah Amerike.

V šolskem okrožju v San Antoniju v Texasu niso dovolili všitja teh čipov v šolske uniforme, temveč so jih vstavili v izkaznice, na katerih je tudi številka socialnega zavarovanja učenca in njegova fotografija. To so storili zato, ker je višina financiranja odvisna od tega, koliko učencev je pri pouku. Če učenec izmed 180 šolskih dni izostane od pouka devetkrat ali večkrat, šola za takšnega učenca dobi pet odstotkov manj državne podpore, kot za tistega, ki je stalno navzoč pri pouku.

***

Dr. Rauni-Leena Luukanen-Kilde, norveška zdravnica, je proučevala možnosti, kako se lahko ljudi usmerja z mikročipi. Zapisala je: »Vsaka misel, odziv, slušni in vidni dražljaj vpliva na možgane. Elektromagnetna stimulacija lahko spremeni človekove možgansko valovanje in vpliva na njegovo ravnanje, čustva in tudi delovanje mišic.

Sistem za elektronsko spremljanje lahko hkrati spremlja milijone ljudi. Vsak od nas vsebuje enkratno možgansko frekvenco bioelektrične resonance, tako kot imamo enkratne prstne odtise, zato za čip ni skrivnosti in natančno ve, s kom ima opraviti. S kodirano elektromagnetno frekvenco možganske stimulacije se lahko v možgane pošljejo elektromagnetni signali, ki pri osebi, ki je tarča, lahko povzročijo, da sliši ustrezne glasove ali vidi ustrezne prizore. To je oblika elektronskega vojskovanja. Ameriškim astronavtom so vsadili čipe ob odhodu v vesolje, da bi lahko 24 ur spremljali in zapisovali vse njihove misli in občutke.

Glavni cilj je ločiti človeka od njegove zavesti o pravem in neomejenem jastvu. Telo je kristalni oddajnik in sprejemnik in če z valovi motite njegovo delovanje ga lahko nadzirate in seveda tudi uničite.«

Daja Kiari, objavljeno v reviji AURA št. 303, november 2014