»Zaupajte zdravnikom,« je nasvet, ki ga poznamo vsi. Toda ali bi enako slepo zaupali tudi tistemu, ki bi nam hotel prodati avtomobil? Spraševali bi to in ono, da bi ugotovili, ali je avtomobil res pravi za nas. Toda večina ljudi je že kar naučena slepo verjeti tistemu, kar pove zdravnik. Dvomiti o zdravnikovem mnenju je skoraj enako krivoverstvu. Toda zgodovina zdravniških nasvetov ne potrjuje tega, da bi lahko zdravniškim nasvetom zaupali kar slepo.

Puščanje krvi

Puščanje krvi je bil priljubljen zdravniški ukrep pri skoraj vseh boleznih do 20. stoletja, najpogosteje pa so se zanj odločali v 19. stoletju. Puščanje krvi je priporočal že »oče medicine«, slavni Hipokrat. Prepričan je bil, da bolezni nastajajo zaradi neravnotežja štirih telesnih sokov: krvi, flegme, črnega in rumenega žolča. Da bi se to neravnotežje odpravilo, je bilo ob drugih ukrepih čiščenja telesa najbolj priljubljeno prav puščanje krvi. Danes puščanja krvi medicina skoraj ne uporablja več, morda pri visokem tlaku ali pri drugih redkih primerih, ko ponekod še nastavijo pijavke.

Kajenje je dobro za človeka

Danes po vsem svetu velja, da kajenje škoduje človekovemu zdravju, vendar zmeraj ni bilo tako. Zdravniki so nekoč pod vplivom proizvajalcev tobačnih izdelkov priporočali kajenje, zlasti ob težavah v grlu. Proizvajalci tobačnih izdelkov so celo plačevali zdravnike raziskovalce, predvsem specialiste za grlo in onkologe, da so leta in leta prilagajali izide raziskav v korist tobačnih izdelkov. Žal se ta koruptivna praksa skrivoma nadaljuje tudi danes, le da se kot koristne, prikazujejo druge škodljive snovi.

 Uživajte živila z veliko ogljikovimi hidrati

Prehranska piramida svetovne zdravstvene organizacije je ne še tako dolgo nazaj priporočala, naj bi ljudje uživali čim več živil, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov in zelo malo maščob. Zaradi takšnega prehranjevanja so milijoni ljudi umirali od bolezni srca in žilja. Maščobe so preganjali in proizvajalci so jih začeli nadomeščati s transmaščobami (margarina) in z drugimi, telesu škodljivimi snovmi. Šele antropološke raziskave arktičnih ljudstev Inuitov in Jupikov, ki uživajo veliko beljakovin in veliko maščob, so pokazale, da pripadniki teh ljudstev skoraj ne poznajo bolezni srca, zato so se začeli zdravniki spraševati, ali ni morda kaj narobe z njihovimi prehranskimi priporočili. Nadomeščanje maščob z ogljikovimi hidrati dejansko nekoliko zniža pogostost bolezni srca, toda ne zniža pogostosti obolenja žil, poveča pa število bolnikov z diabetesom in debelostjo. Prav zgrešena prehranska piramida je številne ljudi pripeljala do nekaterih kroničnih bolezni in prezgodnjega groba.

Živo srebro kot zdravilo

Živo srebro je strup, ki zelo škodi živcem, toda zdravniki nekoč niso vedeli, kako izjemno strupeno je in to za vse oblike življenja. Kot zdravilo so ga uporabljali v različnih pripravkih kar tisočletje. Živo srebro je od 500- do 1000-krat bolj strupeno od svinca. Bilo je aktivna sestavina v mazilih, namenjenih kožnim boleznim, v pripravkih za zdravljenje sifilisa in številnih drugih zdravilih, v parnih kopelih in drugje. Pogosto so pripravki povzročili zastrupitev, ki sicer ni bila usodna, kazala pa se je v izgubi zob, izpuščajih v ustih, grlu in na koži ter v nevroloških poškodbah. Danes še zmeraj uporabljajo živo srebro na primer v zobnih amalgamskih zalivkah, cepivih, losjonih, kremah, kapljicah za oči ali ušesa, pršilih za nos. Skriva pa se tudi pod novimi imeni, kot so (za tiste, ki podatke iščete na spletu): thimerosal, pfenylmercuric acetate (PMA), phenylmercuric nitrate (PMN), mercuric acetate (MA), mercuric nitrate (MN), merbromin (MB), mercuric oxide yellow (MOY).

Zdravljenje raka ubija hitreje kot narava sama

Ni boljšega primera za škodljiv zdravniški nasvet danes, kot je svetovanje rakavim bolnikom, naj se odločijo samo za kemoterapijo, obsevanje in operacijo, kljub temu, da so te metode uspešne le pri zelo majhnem številu takšnih bolnikov. Večina ljudi ne zaupa, da je mogoče raka ozdraviti tudi naravno. Ko zbolijo za rakom, ljudje alternativnemu zdravljenju ali naravnim pripravkom ne zaupajo preveč. Celo tisti, ki sicer zagovarjajo naravni in ekološki način življenja, ko sami zbolijo za rakom, se ne odločijo za naravno zdravljenje raka, temveč zaupajo predvsem onkološkemu zdravljenju, saj so prepričani, da je rak bolezen, ki je preobsežna, premočna in prepogosto smrtna, da bi se lahko s to boleznijo spoprijela alternativna medicina.

Nova raziskava, ki jo je opravil dr. Hardin B. Jones, nekoč profesor medicinske fizike in fiziologije na Univerzi Berkeley, zdaj fiziolog na oddelku za medicinsko fiziko kalifornijske univerze, in je bila letos objavljena v reviji Transactions of the New York Academy of Sciences ter vzbudila veliko pozornost javnih medijev in zdravnikov, je pokazala, da navkljub razširjenem prepričanju onkologov in zdravnikov, klasično medicinsko zdravljenje (radikalna operacija, kemoterapija, obsevanje) ne učinkuje tako, kot onkologi zagotavljajo, saj so bolniki, ki so bili deležni takšnega načina zdravljenja v povprečju umrli prej kakor tisti, ki jih tako niso zdravili ali jih sploh niso zdravili. Izidi njegove raziskave so pokazali, da so bolniki, ki so zavrnili medicinsko zdravljenje, v povprečju živeli do 12,5 let dlje od tistih, ki so se za takšno zdravljenje odločili. Sam Jones dopušča možnost, da so pri raku dojke in morda še kateri vrsti raka zadeve lahko drugačne.

Kot so ugotovili drugi raziskovalci v starejši raziskavi, objavljeni leta 2004 v reviji Clinical Oncology, je na primer kemoterapija učinkovita le pri približno dveh odstotkih vseh vrst raka.

Da je mogoče uspešno zdraviti raka tudi po naravni poti ve tudi večina zdravilcev, ki raka zdravijo z naravnimi pripravki. Med naravni pripravki ali živili, ki so učinkoviti v boju z rakom, so najbolj znani: vitamin B₁₇, soda bikarbona, dikloracetat (DCA), lavrična kislina iz kokosovega olja, konopljino olje z ustrezno vsebnostjo THC, graviola, čaj essiac, Gersonova terapija, terapija s postom in zelenjavnimi sokovi, makrobiotika in še kaj, predvsem pa pomaga, da človek živi zdravo in se ne obremenjuje z nerešljivimi zadevami, saj kot pravijo ajurvedski zdravniki, je rak bolezen duše in ne telesa, v telesu se zgolj izrazi.

Slabi nasveti so na vseh na vseh področjih, v vseh poklicih in torej tudi v medicini. Zgodovina nas uči, da so bili časi, ko so praktično vsi strokovnjaki dajali zgrešene nasvete, čeprav so morda celo vedeli, da so takšni, saj so se tolažili z mislijo, da prednosti odtehtajo tveganja. Žal pa je še zmeraj tako, da ko bolnik dobi zgrešen ali škodljiv zdravniški nasvet, prevzame tveganje sam, zato je dobro, da se ljudje čim bolj sami izobražujemo in poskrbimo za svoje zdravje, saj razen nam, drugim ni toliko mar zanj.

Povzel in priredil po: A history of bad medical advice, Organic Lifestyle Magazine, sept. 2015, Rafko Novak; objavljeno v reviji AURA št. 314, november 2015

Fotografija: Bigstockphoto.com