ZDRAVNIKI BI SE MORALI IZOBRAZITI TUDI V ZELIŠČARSTVU

Pri premagovanju lažjih bolezni z zelišči se večina ljudi zanese na priporočila prijateljev ali sorodnikov. Vendar ljudje nasvetov za zdravljenje z zelišči večinoma ne iščejo pri zdravnikih. To je potrdila raziskava, opravljena na univerzi v Minesoti – Šoli za javno zdravje. Raziskovalci so se oprli na vprašalnik, ki ga je izpolnilo 376 naključno izbranih odraslih. Enainšestdeset odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so si v zadnjih dvanajstih mesecih pomagali z zelišči. Največ so uporabljali ginseng (30 odstotkov), približno 10 odstotkov ljudi je uporabljalo ameriški slamnik (echinaceo), česen, ginko, šentjanževko, ingver, efedro. Pegasti badel (zelo učinkovito zelišče za zdravljenje obolelih jeter) so uživali trije odstotki ljudi.

»Ker se zelišča uporabljajo za zdravljenje bolezni ali njihovo preprečevanje, bi se morali o učinkih le-teh poučiti tudi zdravniki, da bi lahko svetovali, kako je treba takšna naravna zdravila uporabljati. To je pomembno zlasti takrat, ko bi neprimerna raba katerega od zelišč lahko škodila bolnikovemu zdravju,« pravi Lisa J. Harnack, nosilka študije. »Če bi zdravniki o zeliščih vedeli več, bi jih pacienti tudi spraševali. Ker pa pacienti upravičeno ugotavljajo, da zdravniki o tem skoraj nič ne vedo, pa raje sprašujejo prijatelje in znance. Po drugi strani pa bi bilo takšno znanje zdravnikov koristno tudi zato, ker morda kakšno zelišče, če ga bolnik zaužije hkrati z zdravilom, deluje drugače kot bi sicer, morda je kombinacija zelišča in zdravila za bolnika celo škodljiva.«

Gensko spremenjene rastline niso rešitev

Študija angleške okoljske organizacije Soil Association, ki so jo predstavili v Londonu že septembra leta 2002, dokazuje da gensko manipulirane koristne rastline povzročajo gospodarsko škodo. Tako se je vsiljena pridelava gensko spremenjene koruze, navadne ogrščice in soje v Severni Ameriki in Kanadi izkazala za zgrešeno, saj se napovedana pričakovanja niso uresničila. Razvili so se super pleveli, odporni proti vsem herbicidom. Študija govori o obsežnem ekološkem onesnaženju. Kmetje, ki se ukvarjajo z biološkim pridelovanjem v bližini takšnih kultur, so pogosto prisiljeni opustiti nekatere gojene rastline. Na podlagi izsledkov te študije se je več kot 200 kmečkih združenj v Severni Ameriki in Kanadi uprlo načrtovani komercializaciji gensko spremenjene pšenice.

Pomisleki zoper gensko hrano prihajajo tudi iz Lusake. Tako je Zambija, dežela, ki ji kar naprej grozi lakota, zavrnila pošiljko gensko spremenjene koruze poslane iz Združenih držav Amerike, čeprav sodi med šest dežel na jugu Afrike, v katerih lakota ogroža skoraj 14 milijonov ljudi. Zambijski minister za kmetijstvo Mundia Sikatana je izjavil, da so pošiljko zavrnili zato, ker doslej nihče ni hotel zagotoviti, da zaradi uživanja gensko spremenjene hrane ne bo ogroženo zdravje.

Objavljeno v reviji AURA št. 236, aprila 2009

Fotografija: bigstockphoto.com

Več ...