»Zdraviti je treba osebnost in ne bolezni,« je učil sloviti angleški zdravnik dr. Edward Bach, odkritelj posebne vrste zdravil, pripravljenih iz cvetnih esenc, t. i. Bachovih cvetličnih zdravil. Med svojo zdravniško prakso je opazil podobnosti med osebnimi značilnostmi bolnikov, njihovimi čustvi in boleznimi, za katerimi so zboleli. Ugotovil je, da negativna čustva zelo močno vplivajo na nastanek bolezni, saj zavrejo pretok svetlobe in življenjske energije skozi človeško telo. Čim več negativnih čustev je nakopičenih – zavedno ali nezavedno – tem hitreje človek zboli.

Dr. Edward Bach je trdil: »Bolezen ni niti kazen niti nekaj grozljivega, temveč zgolj korektiv, ki ga uporabi človekova duša, da bi človeka vrnila na pot resnice in svetlobe, s katere nikoli ne bi smel zaiti.« Prav visoko lastno nihanje izbranih Bachovih cvetov pomaga uravnotežiti človekova čustva. Ali bo človek to ravnotežje ohranjal, je odvisno od tega, ali je pripravljen opustiti privajene škodljive vedenjske vzorce. Živali in otroci s tem nimajo težav, zato pri njih tudi Bachova cvetlična zdravila delujejo hitreje. Naglo izginejo glavoboli, kronično vnetje obnosnih votlin, bradavice, zlasti če je Bachova cvetlična terapija povezana z masažami, ki odpravljajo zastalo energijo, in s čiščenjem telesa. Zdravljenje pa ni samo odpravljanje trenutnih težav, temveč je to nikoli končano prizadevanje posameznika, da postajal čedalje boljši in plemenitejši.

Zdravila so začasna opora

Ljudje, ki se res hočejo spremeniti in so pripravljeni storiti nekaj za svojo osebno rast, odpraviti neučinkovite vedenjske vzorce in tiste, zaradi katerih se zapletajo v spore z drugimi ljudmi, hitreje opuščajo napačne stare vzorce. Spoznanje, da s človekom nekaj ni prav, pa je pogoj, da se spreminjanje lahko začne. Bachova cvetlična zdravila so samo začasna opora na poti k spremembam, toda za spremembo se mora odločiti vsak sam, sicer se bolezen povrne in poslabša.

Nekateri terapevti izbirajo Bachova cvetlična zdravila za svoje bolnike intuitivno ali celo dovolijo, da si jih bolnik izbere sam. Uspešno si izbirajo takšna zdravila najpogosteje otroci, ko dobijo na izbiro cvetlične karte in smejo izmed teh izbrati tiste, ki jim najbolj ugajajo.

Če izbere kdo na primer mešanico, v kateri je svinčenica (Bachov pripravek cerato), pomeni, da mora zelo paziti, katere so prve misli, ki jih zbudi v njem nekaj novega, s čimer se sreča v življenju, in potem mora ravnati v skladu s tem, kar tedaj začuti v sebi. Tako se postopno uči prisluhniti svojemu notranjemu glasu, dokler povsem ne zaživi »tukaj in zdaj« in se prepusti notranjemu vodenju. Večina ljudi je potem srečnejša in tudi bolj sproščena, ker končno zaživi svoje življenje in ne tistega, ki je posledica ustaljenih navad ali kakršno jim narekujejo svojci ali drugi ljudje.

Kaj je bolezen in kaj so zdravila

Kot je menil dr. Edward Bach so zdravila snovi, ki trenutno lajšajo ali odpravljajo bolezenska znamenja, ne odstranijo pa pravega vzroka bolezni. Tega mora poiskati bolnik v sebi in potem pri sebi spremeniti tisto, kar bolezen povzroča. »Notranji zdravnik« je namreč tisti, ki človeka zdravi. Pogoj za resnično zdravljenje pa je spoznanje, kaj je narobe, v čem se naše življenje ne ujema s poslanstvom, ki ga imamo. Če smo znova dosegli dobro telesno počutje, to še ne pomeni, da smo res ozdraveli. Zdravljenje je veliko več kot zgolj odprava bolezenskih znamenj. Vzemimo zgled iz prakse. Neki zdravljenec je imel nadvse oblastnega in strogega očeta, posledica takšne vzgoje pa je bila, da je odrasli sin postal zelo nesamozavesten. Na vprašanje terapevta, kaj bi ga osrečilo, je ta odvrnil: »Da bi čim več časa preživel s sinčkom.« Tak človek naj poleg uživanja ustreznega Bachovega cvetličnega zdravila tudi čim več časa preživi s svojim otrokom, saj otrok prebuja v njem neovirano ljubezen brez strahu, kot ga je ta prej občutil do svojega očeta. Ljubezen pa je kakor spomladanski sončni žarki: prebuja življenje, okolje postaja barvito, v človeku se porajata svetloba in toplina – to pa je najboljše zdravilo.

Ali je v zdravilo treba verjeti?

Ali je pomembno, kaj meni zdravljenec o Bachovih cvetličnih zdravilih? Dokazano je, da Bachova cvetlična zdravila pomagajo, četudi človek vanje ne verjame, sicer se otroci, živali in rastline ne bi mogli nanje tako hitro odzvati. Toda ne glede na to so Bachova cvetlična zdravila, čeprav so prava zdravila, zgolj opora in povrnejo zdravje tistemu, ki dojame, da je sam odgovoren za svoje duševne in/ali telesne težave ter se zato tudi sam lahko znebi neprijetnosti in bolezni. Številni ljudje imajo tako slabo samopodobo ali pa tako hude občutke krivde – ti so se v njih morda nakopičili še iz prejšnjih življenj − da se lahko le polagoma in z veliko zunanje pomoči počasi učijo novih življenjskih vzorcev. To pa zahteva potrpežljivost in čas. Toda če je človek vztrajen in postopno napreduje, dobi na tej poti tudi vso potrebno pomoč in nazadnje ozdravi. Takšne ozdravitve so najlepše in najbolj osrečujoče, ljudje začnejo prav žareti, ko razvijajo vse svoje zmožnosti, saj čutijo, da postajajo tisto, kar so v resnici.

Nekateri trdijo, da so danes Bachova cvetlična zdravila zaradi vsesplošnega onesnaženja in elektrosmoga manj učinkovita, kot so bila nekoč. To tudi drži, zato je treba toliko bolj paziti, da so ta zdravila pripravljena iz cvetlic, ki rastejo na čim manj onesnaženih tleh. Številni terapevti, ki zdravijo z Bachovimi cvetličnimi zdravili, pripravljajo takšna zdravila sami in skrbijo, da bi bila čim bolj učinkovita.

Zdravje ni nekaj stalnega, zanj se je treba prizadevati nenehno. Narava daje človeku na voljo vse, kar ta potrebuje na svoji življenjski poti: hrano, zelišča in druge rastline, potrebne za zdravljenje. Zdraviti pa je treba predvsem dušo, saj je telo le zrcalna slika duševnega stanja. Če se duša znebi strahu, starih ran, občutkov krivde, lahko ozdravi tudi telo. Na zdravje vplivajo seveda tudi zunanji dejavniki, danes ga ogroža predvsem nevarno tehnično mikrovalovno sevanje. To ne škodi samo ljudem, temveč vsemu okolju, najvidnejši dokaz za to je izginjanje čebel. Celice slabi tudi čedalje manj hranljivih snovi v živilih. Včasih postane telo res prešibko, ker je uničenih preveč celic, toda »notranji človek« je lahko kljub temu zdrav, kajti najpomembnejša je povezanost z notranjim božanskim jedrom, božanskim sebstvom, ker šele ta povezava omogoča pravo ozdravitev. To je vedel tudi dr. Bach in zapisal: »Ko navežemo stik s svojo lastno božanskostjo, ki prebiva v nas, je vse drugo preprosto.« Enako so spoznali tudi Paracelsus, sv. Hildegarda iz Bingena in številni drugi. V resnici potrebujemo samo drugačen način življenja – takšnega, ki temelji na ljubezni, prijateljstvu, obzirnosti do drugih, hvaležnosti. To je pomembno ne samo zaradi posameznikovega zdravja, temveč zaradi zdravja vseh ljudi, celotnega planeta.

xxx

Dr. Edward Bach (1886−1936) je bil angleški zdravnik. Na univerzi v Cambridgeu je študiral medicino in najprej nekaj let delal kot zdravnik in znanstvenik. Z odkritji iz bakteriologije je zaslovel po vsem svetu.

Ob raziskovalnem delu pa ni zanemarjal dela z bolniki. Kmalu je odkril povezavo med bolnikovim telesnim in duševnim počutjem in boleznijo. Leta 1922 je prišel v stik z deli Friedricha Christiana Samuela Hahnemanna (1755 – 1843), nemškega zdravnika in utemeljitelja homeopatije, ter začel raziskovati stanje v človeškem črevesju; tako je razvil svojo zdravilno metodo z nosodami (homeopatskimi pripravki iz bolnikovih tkiv in tekočin), in ta se uporablja še danes.

Dr. Bach je bil zelo dober opazovalec. Kmalu je opazil, da ljudem z enakimi čustvenimi in duševnimi težavami ne glede na vrsto bolezni pomagajo iste nosode. Nosode je začel potencirati in jih sčasoma še izpopolnil. Pri zdravljenju, zlasti kroničnih bolnikov, je bil zelo uspešen.

Njegov cilj je bil doseči, da bi ljudi tudi ohranil zdrave in da bi razvil nekakšno ljudsko medicino, ki bi jo lahko uporabil vsak, da bi si povrnil telesno in duševno zdravje. Ker tega z medicino, kakršno je poznal in svojim znanstvenim delom ni mogel uresničiti, je začel iskati v drugih smereh. Leta 1930 je opustil zdravniško prakso in raziskovalno delo v Londonu ter se preselil v majhno vas v Walesu. Pozneje se je selil še večkrat, enkrat se je celo vrnil v London, vendar ga je zmeraj znova privabilo podeželje. Potem, ko je opustil zdravniško prakso, je odkril 38 rastlin, katerih energija je ustrezala vsem duševnim značilnostim ljudi, in iz njih razvil svoja zdravila − Bachova cvetlična zdravila. Teh je 38 in so razdeljena v tri skupine: skupino, ki zdravi, skupino, ki človeka podpira in skupino, ki krepi človekov duhovni razvoj. Vsa zdravila delujejo kot katalizator med telesom, duhom in dušo in harmonizirajo različna duševna stanja.

Viktorija Prah, objavljeno v reviji AURA št. 289, september 2013

Fotografija: Bigstockphoto.com