ZDRAVILNI ZVOK
Da glasba zdravi, so vedeli že v stari Indiji, starem Egiptu in Grčiji in verjetno še marsikje. Moč glasbe je dobro dokumentirana v vsakdanjem življenju in tudi z znanstvenimi raziskavami.
Po statistiki umre polovica ameriških moških pred sedemdesetim rojstnim dnem, 80 odstotkov dirigentov v tej starosti pa je še živih in so celo v visoki starosti zelo zdravi in vitalni. To naj bi bila posledica glasbe, njenih spodbudnih frekvenc, ki neprenehoma obnavljajo človekovo življenjsko energijo. To se dogaja tudi vsem drugim ljudem, ki redno poslušajo kakovostno glasbo ali igrajo kakšno glasbilo. Igranje glasbila izboljšuje zmožnosti možganov, spodbuja desno in levo možgansko polovico ter povečuje število sinaps, povezav med možganskimi celicami. Raziskave so pokazale, da so učenci, ki se ukvarjajo z glasbo, boljši tudi pri učenju tujih jezikov.
osebne vrste petja in glasbe
Petje je zelo dobro za zdravje, saj izboljšuje dihanje, telesno in duševno držo ter razpoloženje. Veliko ljudi pa si ne upa peti, ker menijo, da nimajo posluha ali pa nimajo lepega glasu. Njihov strah izvira iz tega, ker se primerjajo s šolanim ali posebnim glasom pevcev, ki jih poslušajo. Veliko sodobnih pevcev tudi poje glasovno zelo visoko, tako da se navaden pevec hitro počuti manjvrednega. Vsak človek ne more biti operni pevec in nima glasu, s katerim bi se odlikoval v javnosti, vendar pa lahko prav vsak poje vsaj posamezne tone ali pa mrmra melodijo.
Vokali so srce besed in brez vokalov ni sodobnih jezikov. Povezani so tudi z ustreznimi organi v telesu. Strokovnjaki in praktiki sicer niso enotnega mnenja o tem, kateri vokal naj bi vplival na kaj, vendar se jih še največ strinja, da so tile vokali povezani z navedenimi organi: a s srcem, o s sončnim pletežem in i s čelom. I naj bi deloval na češariko (epifizo), hipofizo, možgane in druge organe v glavi; nemški ä na ščitnico, sapnik, grlo; a in o na zgornji del pljuč in vse organe v pljučih (srce): ou na spodnji del pljuč; u na spodnji del telesa in spolne žleze: nemški ö na želodec, jetra in prepono; nemški ü na ledvice.
Zakaj je tako? Vsak ton ali zvok je v bistvu nihanje, ki se ujema z nihanjem nekega organa. Ko zazveni določen zvok, pobudi tudi ustrezno nihanje v telesnem organu, ki mu ustreza.
Zdravilni nadtoni
Posebej zdravilni so nadtoni. Ko jih poslušamo, se zdi, da pršijo po vsem telesu, kakor »prha od znotraj«. To so toni, ki nastanejo ob prilagoditvi osnovnemu tonu. Jasno se slišijo pri gregorijanskem petju ali petju tibetanskih menihov. Nadtoni nastanejo ob posebnem položaju ust. Na primer: morda vam bo uspelo oblikovati nadtone, če boste peli vokale ali samo vokal a in si pri tem predstavljali, da imate pod jezikom vroč krompir. Pod vplivom te predstave se jezik nekoliko dvigne in ton se spremeni, v idealnem primeru se ob osnovnem tonu pojavi še nadton. Nadtonsko petje pa je posebna vrsta petja, pri katerem nadtoni izstopijo in to se sliši kot večglasno petje.
Nadtoni nastajajo tudi pri uporabi tibetanskih zvočnih posod. Zvok teh posod deluje zelo močno, skoraj ga je mogoče začutiti telesno. Te posode so lahko zelo drage, cena zanje je tudi več kot 300 evrov. Dobro in veliko cenejše nadomestilo zanje so glasbene vilice. Ko ob udarcu ob njih zadoni harmoničen ton, ki traja približno trideset sekund, se hkrati pojavijo tudi nadtoni. Delovanje ni tako močno kot pri tibetanskih posodah, je pa opazno. Takšna glasba harmonizira in izboljšuje počutje.
Za učinkovito zdravilno glasbo velja predvsem klasična glasba in med klasičnimi deli še zlasti Beethovnova deveta simfonija, Brandenburški koncerti Johanna Sebastiana Bacha in znana Mozartova dela: Mala nočna glasba, Violinski koncert v A-duru, Jupitrova simfonija in druga. Tudi dela, ki sta jih dirigirala Herbert von Karajan ali Furtwängler so porok za dobro glasbo in dobre terapevtske učinke.
Človeški organizem se prilagaja slišanim tonom, in začne vibrirati v enaki frekvenci, kot jo ima glasba, ki jo človek posluša, zato naredi vedra glasba ljudi vesele, žalostna pa žalostne.
Marsikdo se sprašuje, kako vplivajo na igranje glasbe dirigenti. Vsak vnese v glasbo svoje posebnosti in lahko njeno delovanje okrepi in tudi oslabi. To lahko sami opazite, če kupite zgoščenko s klasično glasbo, ki jo dirigirajo različni dirigenti; glasbo iste skladbe boste doživljali povsem različno,odvisno od dirigenta.
Marko Vesel; objavljeno v reviji AURA, april 2013, št. 284