ZDRAVILNE RASTLINE ZGODNJEGA POLETJA
Zgodnje poletje nas razveseli z dolgimi sončnimi dnevi in cvetočimi travniki. Zacvetijo tudi številne zdravilne rastline. Nekatere bomo spoznali tudi v tem prispevku. V izbor smo uvrstili nekaj travniških rastlin in rastlin gozdnega roba, grm, drevo in − plevele. Da, prav ste prebrali, med njimi so tudi zdravilni in okusni in pravzaprav dobrodošli prebivalci naših vrtov.
Bela mrtva kopriva (Lamium album), ustnatice
Bela mrtva kopriva ni v sorodu z bolj znano veliko koprivo, ime ima po njej le zaradi podobnih listov, ki pa so brez žgalnih laskov. Dvoustnati cvetovi so nameščeni v vretencih tik ob steblu, beli venčni listi so dolgi od 2 do 3 cm. Je razširjena rastlina, ki uspeva na gozdnem robu, ob poteh, živih mejah, robovih travnikov in vrtov predalpskega in subpanonskega sveta. Rada ima pognojena tla, bogata z dušikom.
Zdravilni so nadzemni deli, še zlasti cvetovi. Vsebujejo saponine in sluzi.
Blaži kašelj, vnetja dihalnih poti, krči žile in vneto, oteklo tkivo, blaži krče gladkih mišic in pomaga urejati neredno in bolečo menstruacijo (dodatek k čajni mešanici). Tudi pomirja – čaj si pripravimo zvečer za umirjanje in lažje uspavanje.
Zdravilni pripravki:
Čaj: zvrhano čajno žličko posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode, po desetih minutah precedimo.
Posušene cvetove lahko dodamo tudi k čajni mešanici za urejanje neredne menstruacije.
Tinktura: 2 pesti posušenih cvetov ali 3 do 4 pesti svežih cvetov stresemo v litrski kozarec za vlaganje ali steklenico s širokim vratom in zalijemo z od 40- do 50-odstotnim alkoholom ali kakovostnim domačim žganjem. Postavimo na toplo za 2 do 4 tedne. Jemljemo od 10 do 15 kapljic na kocki sladkorja ali v čaju. Lahko pa tinkturo, razredčeno z vodo, uporabimo tudi za pripravo obkladkov za polaganje na vneto, oteklo tkivo.
Dišeča lakota (Gallium odoratum), broščevke
Dišeča lakota z značilnimi suličastimi listi v vretencih nameščenimi na od 15 do 30 cm visokem steblu in drobnimi belimi cvetovi, raste v gostih sestojih v podrasti listnih in mešanih gozdov, na lahkih, humoznih tleh. Ponekod jo imenujejo tudi dišeča perla. Značilen vonj, po katerem se imenuje, se razvije ob sušenju.
Zelišče naberemo tik pred cvetenjem in posušimo. Kot zdravilni pripravek uporabimo blag petminutni poparek (1 čajno žličko zelišča prelijemo s skodelico vrele vode). Pijemo nesladkano ali oslajeno z medom pri težavah z venami, srcem, za pomirjanje in pri nespečnosti. Zunanje uporabljamo čaj za pospeševanje celjenja ran, razjed, turov in pri težavah s krčnimi žilami.
Opozorilo: Uživamo jo zmerno, v večjih količinah lahko povzroča glavobol. Ne uporabljamo je skupaj z zdravili za krvni obtok in v nosečnosti.
Zdravilni jetičnik (Veronica officinalis), črnobinovke
Nekoč je bil zdravilni jetičnik znana zdravilna rastlina za številne bolezni in težave. To drobno rastlinico, visoko od 10 do 20 cm prepoznamo po cvetovih z bledo vijoličastimi venčnimi listi z vijoličastimi žilami, v grozdastih socvetjih. Steblo in jajčasti listi so prekriti z dlačicami. Razširjena, uspeva na pustih travnikih, posekah, resavah in ob poteh, najraje na kamnitih in peščenih rahlo zakisanih tleh. V spodnjem delu je steblo plazeče in se ukoreninja, zato se pogosto razrašča v blazinaste sestoje.
Zdravilen je nadzemni del rastline, iz katerega pripravimo čaj – poparek.
Uporabljamo ga pri vseh vrstah prehladnih obolenj, za težave z ledvicami in sečili, pomagal naj bi tudi jetrom. Z njim si lahko spiramo usta pri vnetjih sluznice, pomaga tudi pri celjenju ran in kožnih boleznih ter vročinskih valovih v meni.
Iz zeli zdravilnega jetičnika si lahko pripravimo tudi pomirjujočo kopel:
Zvrhano pest zelišča damo v hladno vodo, zavremo, precedimo in dodamo topli kopeli.
Katarina Trontelj, univ. dipl. biologinja; celoten članek si lahko preberete v reviji AURA, maj 2015, št. 309