Avgustovski dnevi se že opazno krajšajo, poletne suše upočasnjujejo rast in razvoj. Bujno cvetenje zgodnjega poletja se umirja, za veliko rastlin je v tem času obdobje vegetacije in cvetenja že mimo. Energijo usmerjajo v naslednji rod: v semenih in plodovih se začenjajo nabirati hranilne snovi, ki bodo prihodnjo pomlad omogočile začetek razvoja nove rastlinice. Trajnice energijo in hranilne snovi usmerjajo tudi v korenine, iz katerih bodo prihodnjo pomlad znova odgnali mladi poganjki. Zeli teh rastlin zaradi tega niso več tako uporabne niti v prehrani niti v zdravilstvu, čas bo za nabiranje semen, plodov in korenin.

Nekatere rastline cvetijo dolgo, še proti koncu avgusta, nekatere vse do jeseni. Te rastline, katerih zeleni deli in cvetovi vsebujejo zdravilne učinkovine, lahko seveda še vedno nabiramo. Avgusta lahko tako naberemo še rman (Achillea millefolium), tavžentrožo (Centaurium erythraea), slez (Althea off.), srčnico (Leonorus cardiaca), nekatere vrste mete in sorodnih rastlin iz družine ustnatic, kot je na primer bela mrtva kopriva (Lamium album), tudi veliko začimbnic z zdravilno močjo iz te družine cveti še avgusta: majaron, origano ali dobra misel, šetraj, materina dušica. Avgusta lahko nabiramo še zeli ajde (Fagopyrum esculentum), zlato rozgo (Solidago virgaurea), ciprje in vrbovec (Epilobium sp.), v višjih legah plahtico (Alchemilla sp), pozno v september pa v cvetenju vztrajata še plešec (Capsella bursa pastoris) in gozdni slezenovec (Malva sylvestris), tudi nadležni, a zdravilni plevel ptičjo dresen (Polygonum aviculare) lahko pulimo še vse do septembra. Ko večina rastlin že odcveti, puste hribovske travnike popestrijo drobni beli cvetovi smetlike (Euphrasia off.).

Katarina Trontelj, univ. dipl. biologinja, celoten članek si lahko preberete v reviji AURA, avgust 2015, št. 311