Jesen je čas za nabiranje korenin in jesenskih plodov. Korenine nabiramo, ko rastline odcvetijo in se tistim trajnicam, ki niso zimzelene, začnejo sušiti listi. To je čas, ko rastline spravljajo snovi v korenine in jih zato te vsebujejo največ.

Snovi v koreninah so zelo raznolike. Nekatere sodijo v skupino založnih ogljikovih hidratov. Te so predvsem vir energije za razvoj rastline po zimskem mirovanju in so tudi hrana za živali in človeka. V to skupino uvrščamo inulin, ogljikov hidrat, primeren tudi za sladkorne bolnike. Ne deluje neposredno zdravilno, je pa koristen v dietni prehrani sladkornih bolnikov in pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi. Encim inulaza namreč razgradi inulin do fruktoze, ki za vstop v celice in presnovo ne potrebuje inzulina, poleg tega fruktoza tudi hitreje prehaja v založni polisaharid glikogen. Inulin vsebujejo zlasti korenine rastlin iz rodu radičevk (regrat, potrošnik ali cikorija).

Druga skupina polisaharidov, ki jih tudi najdemo v zdravilnih koreninah, so sluzi. Imajo dolge molekule, sestavljene iz različnih sladkorjev. Topne so v topli ali hladni vodi. Pripravke s sluzmi uporabljamo za zdravljenje vnetih sluznic ustne votline, žrela in prebavil. Zunanje jih lahko uporabimo za spiranje in obkladke pri kožnih vnetjih, ognojkih in vnetih žlezah. Blažijo drisko, ki je posledica vnetnih procesov v prebavilih, nekateri pripravki s sluzmi pa delujejo tudi kot odvajala. V zadnjem času so z raziskavami dokazali, da kompleksni ogljikovi hidrati ugodno delujejo tudi na imunski sistem. V koreninah zdravilnih rastlin najdemo poleg ogljikovih hidratov še druge snovi, tako imenovane sekundarne metabolite, ki imajo posebne zdravilne učinke in jih rastline vsebujejo v manjših količinah.

Kako nabiramo in pripravljamo korenine

Pri nabiranju korenin moramo rastlino res dobro poznati – tudi takrat, ko je že odcvetela. Izkopane korenine operemo s toplo vodo in obrišemo. Koristno je, da jih za krajši čas zavijemo v časopisni papir, ki popije vodo in vlago. Nato jih po dolgem narežemo na pol centimetra debele trakove in položimo na sito ali plast časopisnega papirja ter postavimo na toplo, zračno mesto, zavarovano pred neposredno sončno svetlobo. Korenine, ki naj se počasi sušijo, redno pregledujemo in obračamo. Rade namreč splesnijo, take pa niso uporabne, saj se strupene snovi kljub temu, da smo plesen odstranili s površja, ohranijo. Zato moramo plesnive rastline zmeraj zavreči. Korenine hitreje posušimo v ventilacijski pečici ali posebnem sušilniku za sadje. Da bi se zdravilne učinkovine ohranile, temperatura ne sme preseči 50 stopinj Celzija. V sušilniku korenine potrebujejo približno dan, da se res dobro posušijo. Suhe korenine hranimo v papirnatih ali gosto tkanih platnenih vrečkah.

 

Slez (Althea officinalis), slezenovke

Slez je zdravilna rastlina, ki je že dolgo znana kot takšna, in je tudi značilna rastlina, pri kateri so poglavitne učinkovine − sluzi. Največ sluzi vsebujejo korenine, nabrane jeseni, uporabne pa so tudi zgodnje pomladanske korenine, listi in cvetovi.

Rastlina je visoka od 60 do 120 cm, cela je mehko polsteno dlakava, listi imajo nedeljeno listno ploskev z nazobčanim robom, cvetovi so veliki od 3 do 5 cm, petštevni, s svetlo rožnatimi venčnimi listi. Navadni slez najbolje uspeva v vlažni, ilovnati prsti, pri nas najpogosteje v vzhodni Sloveniji in na Štajerskem. Včasih je bil zaradi lepega videza in zdravilnosti pogosta vrtna rastlina.

Korenine sleza poleg sluzi vsebujejo tudi rastlinske sterole in nekaj eteričnega olja.

Pripravki iz posušenih slezovih korenin pomagajo pri vnetju sluznice ustne votline, zgornjih dihalnih poti, blažijo kašelj, hripavost, težave z glasilkami. Poleg tega blažijo tudi vnetje želodčne in črevesne sluznice ter umirjajo drisko. Zunanje jih uporabljamo kot obkladek pri kožnem vnetju, razdraženi in srbeči koži. Tople obloge iz strtih korenin pomagajo pri ognojkih.

Čaj in tekočina za obkladke in kopeli

Posušeno slezovo korenino vedno pripravimo kot hladen prelivek. Dve zvrhani čajni žlički korenine namočimo v skodelici hladne vode in pustimo stati od 5 do 6 ur. Nato precedimo in pred pitjem pogrejemo. Pri težavah z dihali in vnetju žrela pripravek lahko osladimo z medom, pri želodčnih in črevesnih težavah pa ga je bolje piti nesladkanega.

Pripravki iz slezove korenine so zlasti primerni za blaženje kašlja in drisk pri otrocih, zunanje pa za nego občutljive, srbeče kože in pri dermatitisu.

 

Peteršilj (Petroselinum crispum)

Peteršilj vsi poznamo kot priljubljeno začimbo in dodatek jedem, v zadnjem času pa se (znova) čedalje bolj uveljavlja tudi kot zdravilna rastlina. Zdravilna je vsa rastlina: listi, semena in korenine. Semena vsebujejo večje količine eteričnega olja, katerega sestavini apiol in miristicin delujeta zelo diuretično (spodbujata odvajanje vode skozi ledvice). Semena imajo tudi spazmolitični učinek (blažijo krče) in delujejo krepčilno in poživljajoče na maternico, kar v nosečnosti lahko sproži splav. Zato je potrebna previdnost pri jemanju, priporočamo standardizirane pripravke pod nadzorom zdravnika ali izkušenega zeliščarja. Zelišče in korenina pa vsebujeta nekoliko manjše koncentracije eteričnih olj v kombinaciji z drugimi snovmi (flavonski glikozidi, sluzi) in sta zato bolj varna za uporabo. Tokrat si bomo nekoliko podrobneje ogledali uporabo korenin, čeprav imajo tudi zeleni deli rastline podobne učinke.

Čaj iz posušenih ali svežih korenin peteršilja kot poparek

Zvrhano čajno žličko korenine prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo deset minut, nato precedimo. Čaj pijemo enkrat do dvakrat na dan, po približno tednu dni pa s pitjem prenehamo. Čaj pospešuje izločanje vode skozi ledvice in je zelo dobra preventiva pri nastajanju ledvičnih kamnov, zato priporočamo občasne kure pitja tega čaja vsem, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom.

 

Navadni potrošnik ali cikorija (Cichorium intybus), radičevke

Nekoč, ko je bila prava kava težje dosegljiva in draga, so naše babice bolj pogosto kot danes pripravljale »cikorijo« − prevretek iz zmletih posušenih korenin potrošnika. Napitek ni bil le okusen, temveč tudi zdrav. Navadni potrošnik je pogosta rastlina, ki uspeva po vsej Sloveniji po suhih travnikih, ob poteh in nasipih. Z značilnimi nebesno modrimi jezičastimi cvetovi radičevk cveti do konca septembra in ga prepoznamo brez težav. Brez težav ga gojimo tudi na vrtu. Ko odcveti, naberemo njegove korenine, jih posušimo in pred uporabo zdrobimo. Podobne zdravilne učinke kot korenina imajo tudi cvetovi.

Korenina vsebuje veliko polisaharida inulina, primernega za sladkorne bolnike. Vsebuje tudi znatne količine ogljikovih hidratov pektina in fruktoze. Poleg njih najdemo še grenčine laktone, fenilkarboksilne kisline, flavonoide in nekaj kumarinov. Med minerali velja omeniti kalij.

Pijača iz posušene in zdrobljene potrošnikove korenine

Zvrhano čajno žličko zdrobljene korenine vsujemo v 25 dl vrele vode in za nekaj minut prevremo. Odstavimo in pustimo pokrito 5 minut, nato precedimo.

Pijača spodbuja presnovo, delovanje prebavnih žlez, izločanje prebavnih sokov in delovanje debelega črevesja. Izboljšuje delovanje jeter in žolčnika. Ugodno deluje tudi na ledvice, ima blag diuretični učinek. Deluje tudi blago analgetično in pomirjevalno. Pripravek nima stranskih učinkov, zato ga lahko redno pijemo in je primerna pijača tudi za majhne otroke.

Pijača za uravnavanje delovanja jeter, krvnega obtoka, ledvic in živcev

Dr. Katja Galle Toplak v svoji knjigi priporoča naslednjo pijačo za uravnavanje delovanja jeter, krvnega obtoka, ledvic in živcev:

• korenina potrošnika (20 g)
• zel preslice (20 g)
• zel šentjanževke (20 g)
• listi melise (20 g)
• plod brina (20 g)

 Iz mešanice omenjenih posušenih zelišč pripravimo poparek, ki ga pijemo pred jedjo, in sicer od dve do tri skodelice na dan.

 

Srčna moč (Potentilla erecta), rožnice

Srčna moč je stara zdravilna rastlina. Majhno, od 10 do 30 cm visoko rožico prepoznamo po živo rumenih štirištevnih cvetovih, širokih do 1 cm, in nazobčanih listih, sestavljenih iz treh listnih ploskev z dvema velikima prilistoma na mestu izraščanja iz stebla. Naberemo jo lahko na pustih travnikih, pojavlja se kot podrast v svetlih gozdovih in na gozdnem robu, uspeva tudi na zakisanih tleh ob resavah in šotnih barjih. Ime je verjetno bolj kot po najpomembnejših zdravilnih učinkih, dobila po korenini, ki je v prerezu krvavo rdeča in spominja na srce. Zaradi visoke vsebnosti čreslovin, ki krčijo tkiva, zaustavlja zunanje in notranje krvavitve in pomaga pri driski. Umirja tudi vetrove in krče v prebavilih. Novejše raziskave so ugotovile tudi ugoden učinek njenih polisaharidov na imunski sistem: zmanjšujejo alergični in vnetni odziv, spodbujajo tudi nastajanje posebnih snovi (interferonov), ki zavirajo viruse in tumorje.

Primerna je tudi za otroke, zlasti v čajnih mešanicah s kamilico. Ljudsko zdravilstvo priporoča številne čajne mešanice s srčno močjo.

 Priprava čaja

Eno do dve čajni žlici posušene zdrobljene korenine namočimo za nekaj ur v hladni vodi, nato segrejemo do vretja, odstavimo in precedimo.

Posušene korenine srčne moči lahko kombiniramo s številnimi drugimi zelišči: s hrastovo skorjo proti črevesnim katarjem, s kamilico, meliso ali storžki hmelja in korenino baldrijana proti težavam zaradi razdraženih prebavil, vetrov in krčev.

 

Zdravilna špajka ali baldrijan (Valeriana officinalis), špajkovke

Baldrijan je zelo znano zelišče za pomirjanje in njegov pomirjevalni učinek na živčevje so dokazali tudi izidi kliničnih raziskav. Čeprav so že raziskali njegove posamezne učinkovine, pa zdravilno deluje le cela rastlina, posamezne snovi iz nje nimajo opaznega učinka.

Baldrijan ima drobne temno rožnate cvetove, združene v kobulom podobna socvetja, steblo je razvejeno s cvetovi na koncih stranskih poganjkov. Listi so pernato deljeni, sestavljeni iz majhnih lističev. Rastlina je visoka od 40 do 100 cm. Je pogosta rastlina, ki najraje raste na vlažnih tleh na travnikih ob rekah, ob robovih barij. Na suhih travnikih v višjih legah raste malo manjša sorodnica hribska špajka, ki je tudi zdravilna.

Zanimivost: Posušene korenine imajo neprijeten vonj, privlačijo pa mačke, ker so hlapne snovi podobne mačjim feromonom. V srednjem veku so zato z baldrijanovimi koreninami odganjali zle duhove in čarovnike in jih uporabljali tudi v ljubezenskih zvarkih za privabljanje partnerja.

Iz korenine baldrijana lahko pripravimo čaj ali tinkturo.

Čaj iz baldrijanovih korenin

Samostojni čaj pripravimo kot prelivek: Eno do dve zvrhani čajni žlički posušene zdrobljene korenine namočimo v skodelici hladne vode in namakamo nekaj ur. Nato segrejemo do pitne temperature in precedimo. Pri čajnih mešanicah za pomirjanje, ko baldrijanu dodamo še storžke hmelja, meliso, kamilico, sivko in meto pa naredimo poparek: Eno do dve žlici posušenih zelišč prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Pomirjevalni čaj pijemo topel, lahko ga sladkamo z medom, če prebavila niso razdražena.

Čaj pomirja živčevje, srce in prebavila. Pomaga pri stresu, pomirja strah, razburjenost, jezo in razdražljivost pri menopavzi.

Tinktura iz korenine srčne moči ali baldrijana

Dve polni pesti zdrobljenih posušenih korenin namočimo v 70-odstotnem etanolu, ki ga kupimo v lekarni, lahko pa uporabimo tudi kakovostno močno domače žganje (od 40 do 50 odstotkov alkohola). Postavimo na toplo mesto in namakamo od 2 do 4 tedne, nato precedimo. Tinkturo vedno uporabljamo po kapljicah (10 do 20 kapljic), ki jih nakapamo na kocko sladkorja ali raztopimo v 1 dl vode.

 

Kolmež (Acorus calamus), kačnikovke

Kolmež je zelo stara zdravilna rastlina, izvira iz Azije. Omenjajo jo zapisi iz stare Perzije in Stare zaveze. Je tudi ena pomembnejših zdravilnih rastlin indijske ajurvede. V Evropi naj bi veljala za zdravilno rastlino že v 16. stoletju. Danes jo najdemo v močvirjih, na obrežjih nižinskih jezer in počasi tekočih voda.

Koristne učinkovine v koreniki kolmeža so grenčine in eterično olje. Po ajurvedski tradiciji korenika kolmeža krepi prebavila, v zdravilnih kombinacijah z drugimi zelišči krepi in uravnava njihovo delovanje. Zlasti ugodno deluje pri prebavnih težavah živčnega izvora. Uravnava izločanje prebavnih sokov in količino kisline v želodcu, zmanjšuje nastajanje plinov v črevesju. Ugodno vpliva tudi na delovanje jeter. Učinek kolmeža je topel in sušilen, kolmež je koristen tudi pri prehladu in vlažnem kašlju.

Priprava čaja

Eno do dve čajni žlički posušene korenine kolmeža za nekaj ur namočimo v hladni vodi, nato pogrejemo in precedimo. Čaj pijemo mesec dni trikrat na dan, nato pitje za nekaj časa opustimo.

 

Katarina Trontelj, univ. dipl. biologinja, objavljeno v reviji AURA št. 313, oktober 2015

Fotografija: Bigstockphoto.com