Zagledam jo, kako objema drevo. Zamaknjena in predana. Čez nekaj trenutkov se od njega odmakne in mirno nadaljuje sprehod. Videti je zadovoljna in srečna.

Takšnih prizorov človek ne vidi veliko, vendar ne bi smeli biti nič nenavadnega. Vsak človek, ki hoče biti zdrav, bi si moral poiskati »svoje« drevo, se ob njem spočiti in pomiriti. Tako nas prepričujejo strokovnjaki za posebno vrsto zdravljenja – dendroterapijo, zdravljenje z drevesi, in njegovo posebno vejo – gemmoterapijo, zdravljenje z drevesnimi mladikami in brstiči.

Spoznanja ruskega znanstvenika

Ruski znanstvenik Mihail Semjonovič Vinogradov je življenje namenil raziskovanju zdravilnega vpliva dreves. Z leti je z izsledki svojih raziskav potrdil, kar so spoznali že praktiki ljudskega zdravilstva: drevesa lahko človeka res zdravijo, pomirijo, napolnijo z energijo, niso pa vsa drevesa enako sposobna zbirati kozmične energije. Največ je lahko zberejo hrast, breza, bor, cedra, akacija in javor. Dobri zbiralniki so tudi oljka, jerebika, jablana in sliva.

Vsak človek bi moral ugotoviti, katero drevo je zanj najboljše, in ga potem, če je le mogoče zasaditi blizu kraja, kjer prebiva, da bi ga lahko obiskal, kadar bi bilo potrebno. So pa tudi takšna drevesa, ki človeku energijo odvzemajo. Ampak tudi ta so koristna, in sicer tedaj, ko se mora človek znebiti nakopičene negativne energije. Glede tega sta najboljša topol (Populus L.) in vrba iva (Salix caprea). Nekoliko slabša odvzemalca energije sta tudi kostanj in jelka. Če ste torej žalostni, razdražljivi, napeti ali razstreseni se na takšno drevo naslonite s hrbtom in ga objemite z dlami, kot bi se hotel za njim skriti, in se boste počutili bolje.

Ljudje, ki ne morejo biti pogosto v stiku z izbranim drevesom, si lahko pomagajo s ploščicami iz zaželene drevesne vrste. Hrast, breza in bor ustrezajo prav vsakemu človeku in s takšnimi ploščicami ne bi smelo biti težav. Bolj zdravilni so kosi iz zgornjega dela drevesa kakor iz spodnjega. V Rusiji so od nekdaj zdravili zobobol, angino, gastritis ali glavobol tako, da so od 5 do 7 minut držali deščico iz zdravilnega drevesa na obolelem mestu. Takšna metoda zdravljenja ne more škoditi, priporočljiva pa je zlasti za bolezni srca in žilja ter bolnike z možganskimi težavami. Akademiku Borisu Dodonovu je uspelo narediti celo univerzalni popravljalnik človekovega biopolja: v navadno leseno ploščico, široko od 20 do 30 centimetrov in debelo 10 centimetrov, je naredil odprtino, okoli nje pa sedem poševnih zarez podobnim sončnim žarkom.

 

Zdravljenje z brstiči in popki

Zdravljenje z rastlinami je ena najstarejših metod zdravljenja in se nenehno razvija. K temu sodi tudi gemmoterapija − uporaba posebnih alkoholnih destilatov iz popkov in drugih rastlinskih delov.

Ukrajinski znanstvenik, akademik Vladimič Petrovič Filatov (1875−1956) je v petdesetih letih prejšnjega stoletja razvil metodo pripravljanja tako imenovanih biogeničnih spodbujevalnikov. Odkril je namreč tole: če damo sveže odrezani del rastline v zanj zelo neustrezne razmere – temo ali na hladno – zbere rastlina vso notranjo moč, da bi se ohranila in tako postane izjemno zdravilna.

Belgijskega zdravnika francoskega rodu Paula Henryja so izsledki Filatovega dela navdušili, zato je njegove zamisli razvijal naprej. Nekega spomladanskega dne leta 1952 mu je čistilka prinesla v laboratorij nekaj brezovih vejic s popki in visečimi mačicami. Prešinila ga je zamisel, da bi namesto že »ovenele« rastline raje uporabil njene popke. Kmalu je pripravil prvi gemmoterapevticum – izvleček iz brezovih popkov. Analiza je pokazala, da je takšen izvleček zelo podoben Filatovim biogeničnim spodbujevalnikom. Dr. Henry je eksperimentiral naprej in odkril, da so tradicionalni etanolični izvlečki premočni za uporabo, zato je razvil pripravke, podobne homeopatskim (D₁). Dr. Henry je to metodo sprva imenoval blastoterapija po grški besedi blastos – kal, poganjek, toda že leta 1954 je začel uporabljati besedo gemmotherapija po latinski besedi gemma – popek, brstič, saj je pripravke izdeloval iz mladik, brstičev, včasih tudi iz res, semen, soka ali mladih korenin dreves in grmov. Nova metoda je bila sprva priljubljena večinoma med francoskimi homeopati, pozneje se je razširila tudi zunaj meja Francije − najprej v francosko govoreče dežele Belgijo, Kanado in Švico, nato v Španijo in Italijo, v zadnjem času pa jo uporabljajo tudi na Češkem in Slovaškem. Na Češkem sta se z gemmoterapijo leta 1968 začela ukvarjati moravski zeliščar Rudolf Franec in njegov učenec Jozef A. Centrich, njena raba pa je postala bolj množična po zaslugi upokojene moravske učiteljice, mag. Jarmile Podhornѐ.

Sestavine za tovrstne pripravke se nabirajo spomladi, razen semen – te je treba nabirati jeseni. Spomladanske mladike vsebujejo največ vitaminov, rastlinskih hormonov in encimov. Nekatere sestavine najdemo v rastlini samo spomladi, zato so popki, mladike in mlade korenine prava zakladnica vitaminov in rudninskih snovi. Tedaj je v rastlini tudi največ energije, ta preide v gemmoterapevtske pripravke in povečuje njihovo učinkovitost.

Oglejmo si lastnosti nekaterih najpogostejšh dreves.

 

Črni bezeg (Sambucus nigra)

Kdor je »izgubil samega sebe« in se mu izmikajo tla pod nogami, naj občasno poišče pomoč močnega in dobro obraščenega bezgovega grma. Črni bezeg nežno in neposredno človeka prizemljuje, saj je tesno povezan z zemljo in zemeljskimi silami. Pomirja vzkipljive ljudi in tiste, ki se naglo ujezijo. Koristi tudi ljudem, ki pogosto trpijo za prehladom. Ljudsko izročilo pravi: Kdor preživi noč pod mogočnim bezgovim drevesom, ki raste kje na samem, lahko začuti njegove energije in moči ter bližino gnomov, koboldov in palčkov. Ti so lahko dobro razpoloženi in veseljaški ali pa nejevoljni in hudobni, odvisno od njihovega razpoloženja. Hiša je varnejša, če ob njej raste bezeg, vendar iz njegovega lesa ni dobro delati pohištva.

Bor (Pinus sylvestris)

Bor se lahko tesno poveže s človekovo dušo in v tem se razlikuje od smreke, zato žalostni, melanholični in otožni ljudje radi iščejo njegovo bližino. Takšni imajo velike težave s seboj, bor pa jih pomiri in odstrani psihično napetost. Potem niso več tako usmerjeni vase in za nekaj časa globlje zadihajo. Tako kot smreka in macesen tudi bor čisti pljuča. Zadrževanje v borovem gozdu izboljšuje krvni obtok in s tem prenos kisika. Pritisk v prsih popusti in sčasoma izgine. Z boljšim dotokom kisika se posredno izboljšata tudi prebava in presnova. Bor pogosto raste na skalah, kjer se drži z močnimi koreninani. Tako iz skrajno revnih razmer potegne največ, zato nam njegova moč pomaga premagovati naše življenjske težave in se pravilno intuitivno odločati. Osrednja tema bora je želja po popolnosti. Njegove vibracije omogočajo sproščenost in mir ter osredinjenje človekovih moči.

Breza (Betula pendula)

Breza prinaša človekovi duši svetlobo in vedrino, toda ta se lahko prevesi tudi v melanholijo. Sprošča in pomirja. Kdor ima protin, vodenico ali revmatične težave naj čim pogosteje obiskuje brezo, in sicer zjutraj in zvečer. Pogosto sta prav ždenje in pomanjkanje gibanja posledica bridkih razočaranj. Breza povrne gibljivost in popustljivost. Že v predkrščanski dobi je veljala za drevo, ki ozdravi človekove tegobe. K njej so se zatekala dekleta, da bi jim pomagala najti srečo v zakonu, nosečnice so se umirjale pod lipo, ranjene vojake pa so dajali ob hrast, da bi jim povrnil energijo. Ljudski zdravilci so priporočali ne samo sedenje pod brezo, temveč tudi vzpenjanje po njej, saj se je tako človek še bolj prežel z drevesno energijo. Breza je zelo priljubljena, pripisujejo ji veliko zdravilnih lastnosti. Dovolj je, če gremo enkrat na teden med breze, si izberemo večje drevo, ga objamemo in ostanemo ob njem približno petnajst minut.

Pri brezi je zdravilno vse: popki, sok, list in celo glive, ki rastejo na njej. V brezovem listju so eterična olja, vitamini, rutin, karoten, fitocianid, flavonoidi. Mlado listje vsebuje tudi beljakovine, maščobe, vitamine. Najboljša je tako imenovana bradavičasta breza, ki je vsa posuta z dišavnimi smolastimi »solzicami«. Odlično je tudi brezovo aktivno oglje, brez tega ne sme biti nobena domača lekarna. Razstruplja in zdravi ledvične kolike.

Čaj iz brezovega listja znižuje krvni tlak, blaži pa tudi bolečine. Številni rastlinski pripravki iz breze izboljšujejo krvni obtok, razgrajujejo krvne strdke, priporočljivi so pri tromboflebitisu, kožnih vnetjih, pljučnici, bronhitisu, boleznih žolčnika, pri težavah s sečili in z drugimi organi.

Breza pomaga pri boleznih povezanih z obsevanjem. Pospešuje zaraščanje ran, uravnava delovanje jeter in žolčnika. Čaj iz njenih listov in popkov uspešno in brez brazgotin pomlajuje tkivo, celo pri globokih ranah. Če si s čajem iz brezovih listov umivamo lase, se ti okrepijo, posvetlijo in postanejo gostejši. Brezovi listi pomagajo pri srčnem popuščanju, krepijo zbranost in ves organizem. Zelo dobro ionizirajo zrak.

Breza pripomore k pretanjenemu zaznavanju prihodnosti. Meditacija pod njo pomaga čustveno obremenjenim ljudem, da se zdravo uravnotežijo. Pomaga pri iskanju osebne osvoboditve in identitete, uresničljive v več stopnjah. Omogoča sprejemanje jasnejših odločitev in osebnostno rast.

Brin (Juniperus communis) Brin nas pripelje k sebi in pomaga, da se znova najdemo. Tistemu, ki izgubi tla pod nogami in si morda želi, da ne bi bil nikdar rojen, brin pomaga premagati te občutke. Včasih so ti občutki povezani tudi z motnjami krvnega obtoka. Kdor ima mrzle okončine, počasno in slabo prebavo, mu bo dobro del stik z brinom. Brin obdaja aura nedostopnosti, zato je z njim težko navezati stik. Germani so ga častili kot sveto drevo, njegove jagode naj bi krepile paranormalne moči. Tako kot tisa tudi brin sodi k »drevesom smrti«. Ne navezuje neposrednega stika med človekom in svetom senc, temveč deluje prav nasprotno: spodbuja čuječnost, je oživljajoče drevo, ki lahko bolnega ohrani pri življenju. Bukev (Fagus silvatica) Bukev pripomore k strogosti ter zahteva in ustvarja jasnost. S hladom človeka osvežuje in spodbuja, toda njen spodbujevalni vpliv lahko kmalu preraste v živčnost. Človeku pomaga, da se osredini na bistveno. Podpira nas, nam daje moč in pogum, da se bolje spoprimemo z življenjskimi izzivi. Podarja nam energijo, da lahko izživimo svoje zmožnosti. Uči nas odpuščati in tako predelati, kar nas je prizadelo, in razumeti nasprotja. Bukev krepi odpornost proti stresu, zbranost in izboljšuje krvni obtok. Češnja (Prunus avium) Njena svežina in mladostni videz sta nalezljiva. Žalostnim in sitnim ljudem pomaga, da obudijo vedrino in se znova veselijo pomladi. Krepi srce in spodbuja krvni obtok. Pomaga pozabiti žalostne spomine na duševne rane, spremeniti občutke krivde in verjeti v prihodnost dveh ali z drugimi ljudmi. Pomaga preusmeriti duševne bolečine v mir in zbuditi zaupanje, doživeti povezanost s seboj in vesoljem. Vibracije češnjevega drevesa krepijo srčno čakro in stik z našim notranjim otrokom. Hrast (Quercus robur) Bližina hrasta koristi predvsem deloholikom, ki so kronično utrujeni. Oskrbi jih z novo energijo, da se okrepijo. Hrastovo drevo pomaga človeku, da se regenerira, ga pomirja, meditacija v njegovi bližini, v njegovi auri pa prinaša jasnost in uvid; pomaga tudi pri prizemljevanju in povrnitvi ravnotežja ter k zvestobi, sebi in drugim. Hrast je eden najboljših generatorjev pozitivne energije. Zelo dobro je, če imamo doma pohištvo iz hrastovine. Hruška (Pyrus communis) Hruška predvsem pomirja. Oblika njenega sadeža, spodaj zaobljeno širok, zgoraj ožji, krepi v človeku občutek osredotočenosti. Ob hruševem drevesu se dobro počutijo občutljivi ljudje, ki se sicer hitro razburijo in so hitro prizadeti, plodove hruške pa teže prenašajo ljudje, ki imajo težave z jetri. Podobno je tudi z jablano. Hruševo drevo krepi človekovo sposobnost za občutenje telesa. Krepi vedoželjnost, zmanjšuje strah pred izgubo in spodbuja ustvarjalnost. Naše zbiralnike moči polni s svežo esenco, potrebno za nov začetek. Sladkost plodov tega drevesa podarja upanje in vero v dobro in samozaupanje. To krepi človekovo zaupanje in samozaupanje. Jablana (Pyrus malus (lesnika), Pyrus domestica) Nežna jablana oddaja občutek mladostnosti in vedrine. Njena mehka podoba kaže človeku pot, po kateri naj hodi, vendar se ji depresivni in zagrenjeni ljudje pogosto ogibajo. Jablana, ki je simbol popolnosti in izraz ljubeče povezanosti med naravo in človekom, pa jih vabi. Njene pozitivne vibracije krepijo možnost za združitev s samim seboj in z drugimi. Jablana pomaga opustiti staro in se odpreti novemu, videti ovire kot priložnosti. Javor (Acer platanoides) Javor je lahko v oporo prestrašenemu človeku ali nekomu, ki je pretresen zaradi neprijetnega dogodka in zaman išče mir in uravnoteženost. Vibracije tega drevesa povečujejo človekovo sposobnost izražanja in sproščajo blokade sporazumevanja, ki izvirajo iz občutkov, da nismo dovolj dobri. To drevo usmerja v nas energije, ki lajšajo samospoznavanje, prepoznavanje svoje življenjske naloge, spoznavanje želja, smisla in cilja, odkriva pot k praizviru vsega. Jelka (hoja) (Abies alba) Jelka je pokončno drevo, ki nam pomaga, da se zberemo in se v življenju znova postavimo na noge. Osvobaja nas starih navad in pričakovanj. Pomaga, da opustimo preživeto in postanemo prožnejši. Vibracije jelke nam pomagajo prisluhniti notranjosti in se predati življenjskemu toku. Jelka nam sporoča, da je veliko sestavljeno iz majhnega, da se za trdo lupino skriva mehka sredica. Pri ljubezenskih težavah, boleznih in težavah z razvezovanjem stikov z ljudmi zbuja občutek zanesljivosti, krepi vztrajanje in povezuje z zemeljsko energijo. Jesen (Fraxinus excelsior) Pravijo, da je jesen drevo, ki jemlje energijo, izkazalo pa se je, da ljudem tudi koristi: spodbuja domišljijo, krepi in oživlja. Odvzema slabo energijo, zato pomaga zagrenjenim in razočaranim. Ker podpira srčno energijo, pomaga človeku pri odločanju. Jesenov eliksir se priporoča pri različnih hudih življenjskih položajih, ker deluje kot krepilna energijska kopel. Ker podpira srčno energijo se človeku pomaga odločati. Njegova energija nas povezuje z Očetom, s temeljem, s prasilo. Divji kostanj (Aesculus hippocastanum) Stik z divjim kostanjem pripelje človeka do soočanja s samim seboj, saj drevo divjega kostanja oddaja spokojen in prijeten mir ter krepi živce. Domači kostanj To drevo zbuja v nas željo, da bi delili stvari z drugimi. Podpira razvojne ali nenadne spremembe v življenju, daje moč za premogovanje bolečin in razumevanje težav. Omogoča duhovni razvoj in podarja trdnost. Odstranjuje strah in napetost različnega izvora. Lipa (Tilia platophyllos) Lipa pomirja nemirne in nenehno hiteče ljudi. Kdor se ne more zbrati in se mu zdi, da je razrvan, da se preveč vsestransko razdaja, naj za nekaj časa obsedi pod lipo in kmalu bo začutil, da se v njem širijo notranji mir, spokoj in zbranost. To drevo, ki je pomembno v naši kulturi in zgodovini, omogoča povezanost, ker spodbuja srčno energijo in odpiranje srčne čakre – to pa povečuje strpnost, daje novo moč in pomaga uresničiti dobre namene. Oljka (Olea europaea, olea sativa) Je drevo, ki daje energijo. Pomaga pri splošni izčrpanosti in pomanjkanju energije. Energija oljke pripomore, da smo odkritosrčni do sebe. Premaguje naš strah pred težavami, pred življenjem in krepi prožnost v ravnanju. Pod njenim vplivom se sprostijo potlačene energije, rešujejo spolne težave, okrepi se veselje do življenja. Pospešuje osebni razvoj.   Oreh (Juglans regia) Njegovo poslanstvo je sprejemanje odgovornosti. Človeku pomaga razčistiti z iluzijami in se sprijazniti z resničnostjo. Če kdo nima dobrega stika z resničnostjo nastanejo motnje v dihalih, takšne bolezni pa pomaga zdraviti prav oreh. Človek, ki omahuje med več možnostmi in se ne more odločiti, naj pomisli tudi na to, da bi mu lahko koristil stik z orehom. Enako velja za ljudi nagnjene k močnemu nihanju razpoloženja – zdi se jim, da so izpustili iz rok krmilo svojega življenja −, in tudi ti naj redno obiskujejo orehovo drevo. Oreh krepi jasnost in voljo. To drevo je tudi posrednik med nebom in zemljo, med božanskim in človekom. Sliva (Prunus domestica) Slivovo drevo pomaga vročekrvnim in hitro razburljivim ljudem najti ravnotežje. Pomirja in zelo sprošča. Energija tega drevesa veliko pripomore k opuščanju vsega neprimernega in preživetega. Učinkovita je pri predelovanju zapletenih zadev in odpravljanju strahu pred izgubo. Omogoča, da laže prenašamo stres. .Smreka (Picea abies) Smreka omogoča stik z astralnimi ravnmi in širi naše jasnovidne sposobnosti. Njeno nihanje pomaga pri osredinjanju in duhovni jasnosti. Uravnoteža živčevje, preobraža notranji nemir, živčnost in napetost spreminja v mir in uravnoteženost. Zaradi svojih pomirjujočih lastnosti pomaga vzdražljivim ljudem, jih pomirja, pospešuje pa tudi pretok energije. Vrba (Salix alba) Komur primanjkuje notranjega miru, kdor ni uravnotežen in je poln zatajevane jeze, naj poišče bližino vrbe, da ga bo pomirila in osvežila. Na človeka deluje tudi melanholično in spodbudi neopredeljivo hrepenenje. Ker sprošča, mehča in obnavlja, lahko precej pomaga otrdelim, zagrenjenim in vase umaknjenim ljudem. Krepi stik z duhovnim in takšen stik spremeni človekov odnos do življenja. Energija vrbe je zelo močna in zato tudi močno vpliva na človekova čustva. Posledica druženja z vrbo so večja sproščenost in boljše izrazne zmožnosti, včasih okrepi tudi jasnovidnost. ● ● ●

Pozitivno energijo ima tudi veliko drugih dreves, ki jih tu zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli našteti. Poiščite jih in po tem, kar boste ob njih občutili, boste vedeli, ali so primerna za vas ali ne. Urite svojega duha. Bodite sprejemljivi za novo, pa boste novo tudi izkusili. XXX

Kako se zdravimo z drevesi

Zdravljenje z drevesi ne zahteva posebne priprave drevesa na ta postopek. Po navadi drevesno energijo sprejemamo skozi dlani, ko se z njimi opremo na drevo, z vsem telesom pa tedaj, če drevo tesno objamemo. Zdravimo se takole:

1 Poiščemo zdravo in močno drevo.

2 Dlani položimo na njegovo deblo.

3 Začnemo ustrezno dihati: počasi vdihujemo in v sebi štejemo do sedem, za trenutek zadržimo dih (za toliko časa, kot je potrebno, da rečemo ena) in nato počasi izdihujemo, dokler ne preštejemo do sedem.

4 Nato zaprosimo drevo (glasno ali v mislih) za dovoljenje, ali smemo uporabiti njegovo energijo.

5 Miselno se osredinimo na notranjost dlani in počasi skozi dlani vdihujemo energijo drevesa v ritmu 7−1−7.

6 Drevesu se zahvalimo za prejeto energijo in končamo terapijo.

Nekateri ljudje lahko začutijo omotico ali mravljinčenje. Dobro je da nato prejeto energijo miselno porazdelimo po vsem telesu. Vizualiziramo, da smo izpolnjeni s svetlobo in energijo. Zdravljenje z drevesi pomaga samo, če se opravlja redno in preide v navado. Dobro je, da si človek izbere »svoje« drevo in se k njemu nenehno vrača. Prav tako ni narobe, če človek izbere zmeraj novo drevo, saj prebivalci mest nimajo zmeraj možnosti, da bi si izbrali drevo blizu hiše, kjer prebivajo.

XXX

Gemmoterapevtski pripravki

Gemmoterapevtski pripravek je lahko sestavljen iz ene ali več rastlin, vendar je bolj v navadi, da se rastline ne mešajo, zato se hkrati jemlje samo ena vrsta macerata.

Takoj ko popke, mladike ali druge mlade dele rastline naberemo (najpozneje v dveh do treh urah), je treba nabrano očistiti in stehtati. Nato vzamemo malo mešanice, jo posušimo v peči pri temperaturi 105 stopinjah Celzija in znova stehtamo, da izračunamo natančno maso suhe snovi.

Macerat nareimo tako, da na dvajset delov suhe rastlinske snovi dodamo del alkohola in del rastlinskega glicerina. Mesec dni ga pustimo v temnem, hladnem prostoru. Občasno ga pretresemo. Tako dobljena tekočina se imenuje souche ali bujon. Vsebuje enak del alkohola in glicerina in od 10 do 20 odstotkov rastlinskih sestavin, odvisno od tega, kakšna je vsebnost vode v uporabljenih rastlinah.

Da bi dobili zdravilo, je treba souche razredčiti s 50 odstotki rastinskega glicerina, 30 odstotki alkohola in 20 odstotki vode. Tekočino počasi 30-krat pretresemo in tako dobimo homeopatski pripravek jakosti 1DH (1:10).

Če hranimo takšen pripravek v dobro zaprtih stekleničkah na hladnem in temnem kraju, ne izgubi zdravilnih lastnosti. Toda po pravilih Evropske unije so vsi gemmoterapevtski pripravki uporabni največ pet let.

Odmerjanje

Navadno vzamemo od 20 do 30 kapljic macerata na dan pred jedjo z majhno količino vode, vendar se odmerjanje prilagaja človekovim potrebam in odzivom. Priporočljivo je, da se uporablja samo en macerat, saj je le tako mogoče natančneje spremljati in proučevati odzive organizma na določeno rastlino.

Daja Kiari; objavljeno v reviji AURA, avgust 2012, št. 276