Ste se kdaj vprašali, zakaj srce nikoli ne zboli za rakom? Res, nenavadno in še bolj nenavadno je, da na to vprašanje nihče ne zna odgovoriti. S tem vprašanjem se je veliko ukvarjal tudi Nemec Lothar Hirneise, in zato je dvajset let vsepovsod po svetu, na vseh celinah raziskoval predvsem alternativne metode zdravljenja raka, saj je nabor metod uradne medicine zelo skromen (operacija, kemoterapija in obsevanje) ter opravil na tisoče pogovorov z ljudmi, ki so si ozdravili raka in zaživeli tako, kot so želeli.

Ko človek izve za diagnozo rak, najprej začuti potrebo, da bi se raka čim prej znebil. Tako razmišlja tudi uradna medicina. Spopada s to boleznijo se loteva nekako po vojaško: njeno poglavitno orožje so operacija, kemoterapija in obsevanje, njena prizadevanja pa so usmerjena v uničenje rakastih celic ali vsaj v zmanjšanje tumorjev. Če se to posreči, se zdravljenje tudi konča. Vendar zgolj odstranitev tumorja še zdaleč ne pomeni, da je človek dokončno ozdravljen.

Več kot štiristo alternativnih metod zdravljenja raka

Tudi pri alternativnem zdravljenju se poskuša sprva enako – uničiti rakave celice ali pa vsaj zmanjšati tumorje, vendar se ne omejuje samo na to. Takšno zdravljenje je usmerjeno tudi v krepitev imunskega sistema, razstrupitev telesa, spremembo prehrane, in kar je najpomembnejše, zvečanje psihične energije, da bi se izboljšalo bolnikovo psihično in duhovno stanje.

Lothar Hirneise je ugotovil, da obstaja več kot štiristo metod alternativnega zdravljenja. Vsaka od teh je usmerjena na določen vidik izboljšanja bolnikovega zdravja, marsikateri prijem je uspešen, vendar le, če začne bolnik hkrati živeti drugače. Za ozdravitev rakavega bolnika je najpomembnejše, da se ne odpravijo samo simptomi, temveč morajo izginiti tudi vzroki za nastanek bolezni − ti pa se skrivajo v človekovem umu in duševnosti.

Kako ozdraviti

Po pogovoru s tisoči ozdravljenimi rakavimi bolniki z vseh celin je Lothar Hirneise spoznal, da je večina teh ozdravela, ker se je zdravljenja raka lotila takole:

• Razstrupitev telesa (zdravljenje zob, čiščenje telesa, metode detoksikacije), uživanje zdrave, ekološko pridelane hrane, uporaba naravne kozmetike za osebno nego, oblačil iz naravnih tkanin, skrb za življenje v okolju brez strupov in podobno.
• Sprememba prehrane. Več sadja in zelenjave, uživanje sadnih in zelenjavnih sokov, skrb za ustrezno kislo-bazično ravnotežje v prehrani (Breussova metoda, Mermanova dieta, makrobiotika, presna prehrana in drugo).
• Najpomembnejša pa je bila načrtna sprememba načina življenja. Lotharja Hirneiseja je presenetilo, da je skoraj vsak drugi rakavi bolnik dobro vedel, zakaj je zbolel za rakom, kakšnemu stresu in zanj neugodnim okoliščinam je bil izpostavljen. Večina bolnikov je tudi doumela, da mora začeti živeti drugače, kajti če ne bo spremenila življenjskega sloga, se ne bo spremenilo nič in še naprej bodo ostali rakavi bolniki.
• Vsak ozdravljeni je uporabljal nekakšno vizualizacijo. Zamišljali so si, da se že po nekaj mesecih sprehajajo zdravi, in da v prihodnosti počno to, kar jih veseli, in podobno. Kajti telo sledi umu in če je ta usmerjen pozitivno, poteka zdravljenje samodejno in človek ozdravi.
• Pogodba s tumorjem. Hirneiseja je presenetilo, da so se bolniki »pogovarjali« s tumorjem, kot da bi bil živo bijte, in nekateri z njim sklenili celo pisni »dogovor«. Po tem »dogovoru« naj bi tumor privolil, da se bo v določenem času iz rakavih celih preoblikoval v normalne, bolnik pa naj bi obljubil, kaj vse bo do zastavljenega roka spremenil v svojem življenju. Zelo pomembno je, da bolnik to tudi izpolni, saj potem svoj del pogodbe uresniči tudi tumor.Hirneiseja je presenetila ugotovitev, da se večina ljudi, ko izve za diagnozo rak, takoj odloči za medicinsko zdravljenje in radikalne metode, ne vzame pa si dovolj časa za premislek, in ne želi najprej poskusiti z alternativnim načinom zdravljenja. Skoraj praviloma se pri alternativnih zdravilcih rakavi bolniki oglasijo šele tedaj, ko se pokaže, da zdravljenje po metodah uradne medicine ni bilo uspešno. Bojijo se, da bodo z alternativnim zdravljenjem zamudili priložnost za hitro ozdravitev, saj jih zdravniki priganjajo, da se čas za uspešno zdravljenje izteka. V resnici večina tumorjev napreduje počasi, in nekaj mesecev alternativne terapije ne bi usodno vplivalo na njihovo zdravljenje. Nasprotno pa je, če se bolniki oglasijo pri alternativnih zdravilcih po neuspešni kemoterapiji ali obsevanju. Tedaj je telo že hudo prizadeto zaradi posledic zdravljenja po metodah uradne medicine (strupene kemične snovi v telesu, od obsevanja uničeno tkivo, kosti ali hrbtenični mozeg) in samo za okrevanje po takšnem zdravljenju potrebuje več let.

Prelaganje odgovornost za svoje zdravje na uradno medicino, zdravilce ali druge osebe ne bo pomagalo v spopadu z boleznijo. Ozdravi samo tisti bolnik, ki se iskreno poglobi vase in ugotovi, kaj ga je pripeljalo v bolezen in kaj mora spremeniti v življenju. Kajti uničenje tumorja, če uspe uradni medicini ali alternativni, ni dovolj. Odstraniti je treba predvsem vzroke, to pa zmore le bolnik sam. Morda je poglavitni vzrok za nastanek raka prav v bolečini srca, ki se ne pokaže v srcu, temveč odrazi drugje v telesu.

xxx

»Ko zdravnik ugotovi, da ima bolnik raka, je edino, o čemer zdravnik govori z bolnikom to, kako se bo lotil tumorja. Če rakavega bolnika obsevajo ali dobiva kemoterapijo, se samo sprašujejo, kaj se dogaja s tumorjem? Nihče ne vpraša, kaj se dogaja z bolnikom. Ko sem bil kot zdravnik na praksi, se spominjam, kaj se je dogajalo z bolniki, ki so jih obsevali in/ali so imeli kemoterapijo. Tumor se je čedalje bolj krčil, toda tudi bolnik je bil vse bolj bolan. Ob obdukciji pa smo potem slišali: »Ali ni to čudno? Tumor je izginil!« Res je, tumorja ni bilo več, toda tudi bolnika ne. Kolikokrat se bo moralo vse to ponoviti, preden bomo ugotovili, da obravnavamo napačnega! (tumor namreč, op. p.)

Primarni rak − z redkimi izjemami − ne ogroža zdravja niti življenja. Znova naj ponovim tale stavek: Primarni rak − z redkimi izjemami − ne ogroža zdravja niti življenja! Tisto, kar ogrozi zdravje in življenje, je le razširitev raka po telesu.

Razširitve raka po telesu ne more preprečiti operacija. Razširitve raka po telesu ne more preprečiti obsevanje. Razširitve raka po telesu ne more preprečiti kemoterapija. Kako to vemo? Samo poglejmo statistiko! Statistika pozna tako imenovani preživitveni čas. Definiran je kot interval, od tedaj, ko so bolniku prvič postavili diagnozo raka, in bolnikovo smrtjo.

V zadnjih petdesetih letih je zgodnja diagnostika raka neverjetno napredovala. Prav tako je neverjetno napredovala kirurška sposobnost odstranjevanja tumorjev. Dosežen je bil izreden napredek v obsevanju in kemoterapiji, njeni sposobnosti, da zmanjša in uničiti tumorje. Toda preživitveni čas bolnikov z rakom danes ni nič daljši, kot je bil pred petdesetimi leti. Kaj to pomeni? Očitno to, da obravnavamo napačnega (tumor, namesto, bolnika, op. p.)!«

Dr. Philip Binzel, zdravnik, v knjigi Alive and Well, poglavje 14

xxx

»Obdukcije ljudi, ki so umrli zaradi drugih vzrokov, in ne zaradi raka, so pokazale, da so številni med njimi imeli raka v različnih delih telesa: ledvicah, pljučih, ščitnici in drugje. Povedano drugače: verjetno na milijone ljudi živi z rakom, ne da bi to sploh vedeli, in bodo tudi umrli zaradi drugih vzrokov. Nikoli ne bodo niti vedeli, da so imeli raka. Po drugi strani pa so obdukcije tudi razkrile, da je bila več kot pri 50 odstotkih bolnikov diagnoza raka napačna.«

Dr. H. Gilbert Welch, profesor medicine na fakulteti v Dartmouthu, raziskovalec in avtor številnih člankov v najuglednejših medicinskih revijah, v knjigi Should I Be Tested for Cancer? Maybe Not and Here’s Why (Ali naj se testiram za raka? Morda je boljše, da se to ne stori in zakaj ne)

Daja Kiari, objavljeno v reviji AURA, september 2010, št. 253

Fotografija: Bigstockphoto.com