Obraz, premazan z debelimi plastmi ličila, z nenaravno velikimi usti in v času zamrznjenim nasmehom, očitno kar veliko otrok in odraslih bolj spominja na spako kot na prijetnega možička.

Klovni naj bi razveseljevali ljudi, toda ko so na univerzi v Sheffileldu vprašali 250 otrok starih od 4 do 16 let, katere slike naj obesijo po hodnikih otroške bolnišnice, si prav nihče od njih ni želel slike klovna. Prav nasprotno, večino otrok je bilo takšne slike strah.

Toda klovnov se ne bojijo samo otroci, bojijo se jih tudi odrasli. Strah je lahko tako močan, da preide celo v fobijo (klovnofobija). Raziskovalka dr. Penny Curtis je za BBC potrdila, da večina otrok po vsem svetu ne mara klovnov. Za nekatere otroke pa so celo več kot grozljivi in jim zdravniki pomagajo tako, da se posebni, terapevtski klovni, igrajo z njimi, da bi se otroci čim bolj znebili strahu pred klovni.

Nekateri odrasli pa naj bi imeli odklonilni odnos do klovnov tudi zaradi knjig in filmov, v katerih so klovni morilci ali negativni junaki. Tudi to, da se večina klovnov pri svojih nastopih vede neprimerno glede na družbene norme (pretepa drugega klovna, preklinja, uničuje stvari ali kaj podobnega), lahko zbuja v opazovalcu občutek nelagodja.

Pravi vzroki, zakaj se otroci in odrasli bojijo klovnov, ni znan, zanimivo pa je, da je v zadnjih letih klovnofobije čedalje več. Če si človek natančno ogleda značilen klovnovski obraz, zlahka razume, zakaj bi bilo lahko otroka ali celo odraslega strah. Pod debelimi plastmi belega ličila, z nenaravno velikimi ustnicami in zamrznjenim nasmehom, je klovnov obraz podoben spaki. Takšen obraz bi prej pripisali zlim duhovom in demonom kot obrazu živega, prijaznega človeka. Zaradi narisane maske, človek nima stika s človekom, ki se skriva podnjo, to pa pri opazovalcu povzroča nelagodje, saj ne ve, kako naj bi se odzval.

Objavljeno v reviji AURA, december 2014, št. 304