Poletje je pravi čas, da začnemo skrbeti za krepitev imunskega sistema. K temu veliko pripomore bogata izbira in raznolika zdravo pridelana hrana.

 

Stročji fižol za dobro prebavo

Folna kislina, cink in nežna vlakna – s temi tremi zdravilnimi lastnostmi je stročji fižol idealna hrana za preprečevanje največjih prebavnih sistemskih težav, kot so gastritis, refluks in težave z napihnjenostjo. Vsebuje veliko vitamina B in antioksidantov, ki varujejo želodčno sluznico, in ureja kislino. Stročji fižol ima veliko železa in je zato še posebno priporočljiv pri veganski in vegetarijanski prehrani. Še okusnejši je, če ga pripravimo z limono, kisom ali paradižnikom.

 

Paradižnik, pripomoček pri hujšanju

Kot večina vrtnin vsebuje tudi paradižnik veliko vode in malo suhih koristnih snovi: približno 94 odstotkov vode, 1 odstotek beljakovin, 0,3 odstotka maščob in 4 odstotke ogljikovih hidratov. Poleg tega je v njem tudi veliko vitamina A in C ter rudninskih snovi v sledeh: kalcija, magnezija in železa. Paradižniku daje rdečo barvo likopen, barva pa postaja še močnejša z višanjem temperature. Likopen z antioksidacijskim delovanjem v organizmu nevtralizira proste radikale z drugimi antioksidanti (vitamin C, betakaroten) in tako prepreči, da bi prosti radikali poškodovali celice in celične membrane. To varovalo zmanjšuje možnosti za nastanek vnetij in posledično tudi napredovanje arterioskleroze.

Paradižnik vsebuje vlaknine, veliko selena, ima malo kalorij − vse te lastnosti nas psihofizično energizirajo. Je torej zelo dobrodošel za osebe, ki želijo shujšati. Bogat je tudi z jabolčno kislino – ta pripomore k naravnemu razstrupljanju – in s kalijem, ki spodbuja celično presnovo in oskrbuje mišice z energijo. Na voljo imamo torej povrtnino, ki je najbogatejša z žveplom, žveplo pa čisti in spodbuja ščitnico, tako da pospeši presnavljanje maščob.

Paradižnik varuje organizem pri nastajanju rakavih obolenj − raku prostate, dojk, prebavil, mehurja, pljuč, materničnega vratu. Priporočljiv je tudi v prehrani, saj zmanjšuje nastanek bolezni srca in žilja.

Shranjujemo ga različno: kot mezgo, omako, sok ali pa ga posušimo.

 

Kumare proti visokemu krvnemu tlaku

Osebe, ki imajo težave s hipertenzijo, že ob prvi poletni vročini potrebujejo živila, bogata z vodo (97 odstotkov) in mineralnimi solmi, ki imajo to lastnost, da lahko z njimi uravnavamo tlak. Kumare so idealne za zniževanje visokega tlaka, saj vsebujejo vitamin K, ki skupaj z molibdenom, dragocenim elementom v sledeh, pripomore k zniževanju tlaka. Druga dragocena snov v kumarah so kukurbitacini, grenki glikozidi z odvajalnim učinkom, ki spodbujajo izločanje strupov skozi sečila. Kumare so po vsebini bazične, zato uravnavajo prebavne sokove.

V prehrani so pomembne kot sezonska sveža zelenjava in pozimi kot vložena. Najboljši so mladi plodovi, ki še nimajo dozorelih semen − te pri večjih plodovih, uporabnih za pripravo solate, odstranimo. Uporabljajo se tudi v kozmetiki.

 

Marelice, sadež dolgega življenja

Marelice so odličen vir antioksidantov, provitamina A, ohranjajo zdravo kožo, oči, srce, znižujejo tudi raven holesterola. Med drugimi sestavinami je treba omeniti veliko vsebnost vitaminov B₁, B₂ in vitamina C ter rudninskih snovi: kalija, kalcija, železa in fosforja. Marelice vsebujejo veliko sadnih kislin, predvsem jabolčne in citronske. Nedavne raziskave, objavljene v ZDA Archives of opthamology, so pokazale, da sta ene do dve marelici na dan učinkovito sredstvo proti degeneraciji rumene pege na mrežnici.

Iz marelic delamo marmelade in kompote, idealne so kot suho sadje.

 

Češnje za sprostitev

Češnje vsebujejo veliko mangana in antioksidantov, oboje pa pripomore k zmanjšanju strahu in sproščanju mišic. Poleg tega izboljšujejo presnovo melatonina, ki pozitivno učinkuje na spanec. Bogate so z zeaksantinom, snovjo, ki spodbuja izločanje odvečnega adrenalina. Zato so češnje odlična hrana za tiste, ki imajo težave zaradi mišične napetosti, tesnobe, vznemirjenosti – vse to se izraža kot glavobol. Vsebujejo tudi veliko železa, fosforja in vitamine A, B₁, B₂, B₆ in vitamin C.

Najboljše je, če uživamo sveže. Uporabljamo jih pri pripravi sadnih solat ali kot nadev za sladice in pite, ali za kompote. Za pripravo peciva, kompotov in marmelad uporabljamo tudi višnje. Češnje so primerne tudi za zamrzovanje, vendar jih je treba izkoščičiti. Operemo jih tik pred uporabo, saj se neoprani sadeži ohranijo dlje in ostanejo aromatični.

 

Breskev − »čarobnega« videza in okusa

Poleg privlačnega videza in sladkega okusa je breskev znana po številnih zdravilnih sestavinah, ki zboljšujejo prebavo in varujejo želodec, pospešujejo izločanje seča in sluzi ter delujejo rahlo odvajalno. Vsebuje precej betakarotena in zato dobro varuje celice. Velika vsebnost niacina skupaj z magnezijem, selenom in cinkom izboljšuje počutje in krepi živce.

Iz breskev delamo marmelade in jih uporabljamo pri pripravi sladic.

 

Bazilika proti bolečini

Bazilika je zelo aromatična in v tem je skrivnost njene koristnosti in učinkovitega delovanja na imunski in skeletni sistem. Nedavne študije so pokazale, da sveža bazilika lahko ustavi delovanje encima ciklooksigenaze, ki povzroča vnetje sluznice in sklepov. Ta aromatična začimba, ki vsebuje tudi kalij in vitamin C, deluje v našem organizmu kot naravno protivnetno sredstvo, blaži in zdravi kronične bolečine v sklepih in glavobol, magnezij v njej pa krepi odpornost telesa.

 

 

xxx

 

Ječmenova solata s stročjim fižolom, korenjem in baziliko

Sestavine za 4 osebe: 400 g stročjega fižola, 250 g paradižnika, 130 g ječmena, 2 korenčka, 40 g črnih oljk, 1 šopek bazilike, 1 žlička kaper, 1 žlička koriandra v zrnju, ½ žličke kurkume, oljčno olje, sol

 

Priprava: Mladi stročji fižol operemo in kuhamo 10 minut v loncu z veliko vode in malo soli ter ga s penovko poberemo iz vode. Ječmen operemo in kuhamo od 25 do 30 minut v isti vodi, v kateri smo kuhali fižol. Dodamo kurkumo. Ko je ječmen kuhan, ga precedimo in z vilicami razprostremo, da se ohladi. Paradižnik narežemo na kocke, odstranimo semena, zabelimo z žlico oljčnega olja, dodamo drobno natrgano baziliko in ščepec soli. Zmešamo in damo na hladno. Stročji fižol narežemo na tolikšne koščke kot paradižnik. Oljke in razsoljene kapre grobo sesekljamo, dodamo žlico olja in zabelimo. Koriander zmeljemo in dodamo žlico olja. Korenje sesekljamo, zabelimo z aromatiziranim oljem in ščepcem soli. Ječmen zmešamo s korenjem in koriandrom, fižol s kaprami in oljkami, paradižnik pa z baziliko. Solato razdelimo na krožnike, okrasimo z baziliko in ponudimo.

 

 

Kako pripravimo domačo skuto

Prava skuta zahteva uporabo seruma, ki pa ga ni lahko dobiti. Po tem receptu pripravljena skuta pa je izjemno mehka in zelo nežnega okusa ter zanimiva alternativa domače skute. Poskusite!

 

Sestavine za 200 g skute: 750 ml polnomastnega mleka, 250 ml sveže smetane, 2 žlici limoninega soka, ½ žličke soli

 

Priprava: Sito pokrijemo z gazo ali tanko bombažno krpo in ga postavimo nad lonec. Mleko, smetano in sol damo v posodo z debelim dnom. Pustimo, da se segreje, in ob tem z metlico zmes nenehno mešamo, dokler ne zavre. Ogenj zmanjšamo, dodamo limonin sok in kuhamo še 2 minuti. Mleko se bo začelo zgoščevati. Ohlajeno maso skozi gazo na situ precedimo in jo pustimo na sobni temperaturi približno uro. Zgoščena masa ostane na gazi, tekočina pa steče v posodo. Skuto iz gaze prenesemo v posodo ali damo na bambusovo cedilo. Nato jo damo v hladilnik vsaj dve uri pred uporabo.

 

Plumcake s skuto in limono

Sestavine za 6 oseb: 200 g skute, 200 g moke, 200 g sladkorja, 2 jajci, 80 ml koruznega olja, lupina polovice neškropljene limone, vinski kamen, sladkor v prahu

 

Priprava: Skuto in sladkor stepamo z električnim stepalnikom, da dobimo homogeno mehko kremo. Dodamo jajca in limonino lupino ter dobro zmešamo. Nato dodamo moko, vinski kamen in dobro premešamo. Prilijemo olje, zmešamo, da dobimo gladko maso. Pekač za plumcake velik 24 cm obložimo s papirjem za peko, maso vlijemo v pekač, damo v pečico in pečemo 30−35 minut pri 180 stopinjah Celzija. Preden ponudimo, potresemo s sladkorjem v prahu.

 

Elvira Devetak Zavodnik; objavljeno v reviji AURA, julij 2012, št. 275

Fotografija: Bigstockphoto.com