Marsikateri bolnik, ki je bodisi razočaran zaradi neuspešnega zdravljenja z uradno medicino ali pa želi to zdravljenje dopolniti s komplementarnim zdravljenjem, je v veliki zadregi, katero vrsto komplementarnega zdravljenja naj izbere. Sorodniki mu svetujejo bioenergetika, mama trdi, da so najboljša zdravila tista, ki jih svetuje zeliščar, sodelavec v službi pravi, naj gre nujno na delavnico Postavitev družine, saj bo potem kot prerojen, neznanec, ki je po naključju sedel ob njem v zdravniški čakalnici pa je zagotavljal, da prihaja k zdravniku le zaradi bolniške, zdravil pa se bo že po svoje, homeopatsko. In tako bolnik, zlasti, če ima katero hujšo bolezen, kakršna je rak, teka od zdravilca do zdravilca, zapravlja čas in denar, v poplavi različnih metod pa se nikakor ne znajde.

Da bi zadeve vsaj malo naredil preglednejše, je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nemški zdravnik, ki zdaj živi in zdravi v Združenih državah Amerike, Dietrich Klinghardt, dr. med. in dr. filozofije razvrstil različne metode zdravljenja v posebno preglednico, v kateri so metode razvrščene po posamezni ravni. Njegova sistemizacija načinov zdravljenja je bila sprejeta po vsem svetu in je zdaj sestavni del integrativne medicine.

Zagovorniki vzhodne filozofske, verske in zdravilske tradicije trdijo, da človek ni samo fizično telo, temveč ima tudi nevidna finosnovna telesa, zato tudi vsaka zdravilska metoda zdravi bolezen na svoji ravni, zdravi namreč določeno finosnovno telo. Tako človeško fizično telo biva znotraj teh ravni v povezavi z vsemi drugimi finosnovnimi telesi, ki ga obdajajo, vsako od teh pa pripada svoji ravni, ima svojo anatomijo in fiziologijo. Med različnimi telesi ali ravnimi poteka nenehna dejavnost in povezanost. Ko umremo, fizično telo odpade in strohni. Enako se zgodi z energijskim telesom (druga raven) in nekoliko pozneje tudi z mentalnim (tretja raven); preživita zgolj četrto in peto finosnovno telo. Vse stare kulture so poznale ta sistem in ga opisovale, vsaka s svojimi izrazi. Dr. Klinghardt je utemeljil svoj sistem na podlagi Patandžalijevih joga suter (te naj bi bile stare več kot 10 000 let) in sodobnih spoznanj. Ravni je poimenoval fizična, energijska, mentalna, intuitivna in spiritualna raven.

Vsaka raven je drugačna

Prva raven, raven fizičnega telesa, je najnižja ali najgostejša; je temelj, na katerem počiva vse drugo. Fizično telo povezuje človeka z zemljo in je vir človekove fizične energije. Konča se s kožo in zajema vse, kar lahko zaznavamo s fizičnimi čuti. Na tej ravni zdravijo uradna medicina, zeliščarstvo, nizke potence homeopatskih zdravil, ortomolekularna medicina, različne diete, telovadba, uravnavanje hormonov, razstrupljanje telesa, prehranska dopolnila in podobno.

Druga raven zajema energijsko telo. To telo je očem nevidno, finosnovno in je tik ob fizičnem telesu, dobro pa je vidno na posnetkih s Kirlijanovo kamero. Na tej ravni zdravijo nevralna terapija (tradicionalna nemška metoda za uravnoteženje avtonomnega živčevja, ki zdravi z injekcijami prokaina), metode, ki uporabljajo podzavestne odgovore avtonomnega živčevja − ART (autonomic response testing), kot je na primer terapija prof. dr. Omure, akupunktura, čigong, odstranitev elektrosmoga iz stanovanja ali hiše in podobne metode.

Tretja raven je po dr. Klinghardtu raven mentalnega telesa ali mentalnega polja. Na tej ravni se oblikujejo prepričanja, stališča in druge miselne oblike. Dr. Rupert Sheldrake, angleški biolog, imenuje to raven morfogenetsko polje. V to polje se shrani vsaka misel, ki je bila kdaj koli mišljena in postane del nevidne knjižnice, do katere ima vsakdo dostop. Posledica misli in miselnih verig so čustva. Misli sprožijo čustva in druge energije telesnih sprememb, posledica tega pa so tudi spremembe v fizičnem telesu. Na tej ravni zdravijo različne psihološke tehnike (gestalt terapija, Eriksonova hipnoterapija, psihoterapija, tehnike spreminjanja stališč, »energijska psihologija« itn.), regresija v prejšnja življenja, terapija mentalnega polja (MFT), psihokineziologija (pri tej se tehnike ART uporabljajo za dialog s podzavestjo, za odkrivanje in zdravljenje potisnjene bolečine in spominov) in podobne metode. Cilj teh terapij je, da se ozavestijo prejšnje travme, da se učinki, ki sprožajo bolezen, ločijo od avtonomnega živčevja, omejujoča prepričanja (nastala zaradi človekovega neučinkovitega ravnanja s travmo) pa se nadomestijo z osvobajajočimi.

Četrta raven je raven onstran uma in jezika. Na njej domujejo izkušnje bližine smrti, preteklih življenj, arhetipi, ekstatična stanja, karma in nerešene družinske zadeve, ki zajemajo več generacij. To je tudi zadnja raven, do katere lahko posežeta bolnik in zdravnik. To je tudi raven sanjskega in intuitivnega telesa. Dr. Klinghardt uvršča vanjo predvsem Bert-Hellingerjevo postavitev družine.

Peta raven je raven samozdravljenja. Dr. Klinghardt je imenuje spiritualno telo. Edini odnos, ki obstaja na tej ravni, je odnos med posameznikom in Bogom. Peta raven je tisti del Boga, ki sega v človeka in želi skusiti fizični svet skozi tega posameznika z vsemi njegovimi slabostmi, krepostmi in posebnostmi. Zdravnik, psiholog ali guru, ki trdi, da je lahko uspešen na peti ravni, je ali neveden ali pa zavajajoč in nevaren, saj na tej ravni res ne more zdraviti. Tisti, ki to raven skusi, čuti veliko spoštovanje in tudi razume, da je ni mogoče razložiti z besedami. Zdravljenje na tej ravni ali raziskovanje te ravni je prepuščeno bolniku, nihče drug razen bolnika nima dostopa do nje.

 

Povezanost ravni

Vsaka raven ima svoje zakonitosti in tudi svojo ureditev, ki jo je treba razumeti in upoštevati. Dr. Klinghardt je na podlagi tridesetletnega dela podal nekaj ugotovitev. Splošna zakonitost je, da se spremembe (na primer travma) na višji ravni prenašajo na nižje ravni. Tako se tudi spremembe, zdravilni impulzi, ki jih povzroči zdravilec ali zdravnik, na neki ravni prenašajo samo navzdol, na spodnje ravni, ne morejo pa vplivati navzgor, na višje ravni. Na primer vitamin C, ki zdravi na prvi ravni, ne more odpraviti težav zaradi posttravmatičnega stresa, saj je ta nastal na tretji ravni. Zdravilni poseg se mora zgoditi bodisi na ravni, na kateri je bolezen nastala, ali pa na višji. Če zdravilec ne obvlada zdravljenja na višji ravni, večine zdravljencev ne bo mogel ozdraviti. Vsaka raven ima tudi svoje blokade, ki preprečujejo zdravilne impulze z višje ravni v fizični svet.

Vsi pojavi v fizični resničnosti vplivajo na vse druge štiri ravni in tudi nasprotno, štiri ravni vplivajo na fizično. Človek ima lahko težave na višji ravni in če te še niso prodrle na fizično raven, se bolezen še ne pokaže, čeprav je v sistemu finosnovnih teles že navzoča. Ko so bili kitajski zdravniki še plačani samo po številu zdravih ljudi, so začeli zdraviti bolnike z akupunkturo, da so lahko z višje ravni posegli na nižjo in tako ozdravili več bolnikov, kot bi jih, če bi jih zdravili samo na fizični ravni. Tako so z akupunkturo preprečili, da bi se marsikatera bolezen spustila na fizično raven.

Kako zdraviti anoreksijo na različnih ravneh

Dr. Klinghardt navaja primer bolnice z anoreksijo in načine zdravljenja te bolezni na različnih ravneh. Znano je, da anoreksičnim bolnikom primanjkuje cinka – takih je približno 85 odstotkov. Diagnoza na prvi ravni bi bila torej pomanjkanje cinka. Na tej ravni vladajo zakoni biokemije in mehanike. Če bo na primer bolnica vse življenje jemala prehranska dopolnila s cinkom, bo ostajala razmeroma zdrava. Ista bolnica pa ima na drugi ravni, to je v svojem elektromagnetnem telesu težave z absorpcijo hranil iz črevesja. To je bolezen druge ravni, najprimernejša metoda za to raven pri anoreksiji pa je akupunktura ali nevralna terapija. Po takšni terapiji bo bolnica začela spet absorbirati cink iz hrane in stanje se ji bo izboljšalo, ne da bi jemala prehranska dopolnila s cinkom, ker bo druga raven vplivala na prvo. Zakoni, ki vladajo na drugi ravni so naravni zakoni nevrofiziologije.

Na tretji, mentalni ravni, ima bolnica nerešene težave z očetom, ki je bil do nje med odraščanjem pretirano strog, kaznovalen, kritičen in nasilen. Nerazčiščeni spomini v njenem limbičnem sistemu so odgovorni za vzdraženje hipotalamusa in pošiljanje stresnih sporočil do sončnega pleteža, ki je zato kronično vzburjen. Ugotovitev, kje so težave, in njihovo odpravljanje omogoča ozdravitev na tej ravni in vpliva tudi na spodnji dve ravni. Sončni pletež se umiri, bolnica spet absorbira cink in se bolje počuti. Tretja raven vpliva na drugo in tudi na prvo, velja pa tudi nasprotno: brez absorpcije hrane (prva raven) in delujočega avtonomnega živčevja (druga raven) bolnica ne bi imela dovolj energije, saj priteka energija za zdravljenje z nižje ravni! Najboljše je, če so obravnavane vse ravni hkrati – da bolnica v začetnem obdobju zdravljenja jemlje cink in ima tudi nevralne terapije ali akupunkturo, na tretji ravni pa primerne psihološke terapije za odpravo nerešenih spominov na težavno otroštvo. Tretjo raven upravljajo preprosti naravni zakoni, odkriva jih sodobna psihoterapija: negovati in ljubiti otroka, omogočiti učenje, varnost, skrb in toplino. Vsako nasilje nad temi naravnimi potrebami povzroči težave z umom in težave v živčnem in imunskem sistemu.

Zdaj pa k četrti ravni – sanjskemu ali intuitivnemu telesu. Bolničinega očeta je njegova mati že kot otroka zavračala in ga prikrito izločala iz družinskega dogajanja. Podoben vzorec je do njega razvila tudi žena, bolničina mati. Bolnica z anoreksijo je tako podzavestno skušala ostati čim bolj lojalna in ljubeča do očeta, in s svojo boleznijo »izginiti« in ne povzročati težav. Zakoni, ki uravnavajo četrto raven, so zakoni in pravila sistemske družinske terapije, odkrila sta jih Murray Bowen in Bert Hellinger. V vsaki družini ima vsak član pravico do pripadnosti v njej. Če kdo komu to pravico jemlje, bo prizadeti član skušal to izravnati tako, da se bo nekako izločil. Dr. Klinghardt pravi, da je deset božjih zapovedi morda poskus določevanja zakonov na tej ravni. V sistem družine so povezane osebe vsaj treh rodov in vsi njihovi partnerji.

Kaj pa je s peto ravnijo, spiritualnim telesom? To je raven, ki zahteva molitev, meditacijo, poglabljanje vase. Zakoni te ravni se razodevajo človeku postopno med njegovim odraščanjem. To je raven samozdravljenja, na kateri lahko stori največ bolnik sam.

Daja Kiari; članek je bil objavljen v reviji AURA, maj 2014, št. 296

Na sliki: Dietrich Klinghardt, dr. med. in dr. filozofije, www.vimeo.com