Gill sem, iz St. Albansa, Anglija. Februarja 2013 sem obiskala zdravnika, ker sem zadnjih nekaj mesecev rahlo krvavela iz nožnice in me je bolelo v spodnjem delu trebuha. Ko je zdravnik poslušal opis mojih težav, je omenil, da ne kaže dobro, in mi dal napotnico za lokalno bolnišnico za kolposkopijo[1]. Med kolposkopijo je zdravnik specialist ugotovil, da na materničnem vratu raste tumor, ki je zelo verjetno maligen. Lahko si predstavljate, kako pretresena in prestrašena sem bila, in koliko vsega mi je rojilo po glavi. Na poti domov sem molila in prosila Boga za moč, vodstvo in zdravljenje, in začutila sem, kako se pomirjam. Stik z Bogom je postal način mojega življenja v prihodnjih nekaj tednih: molila sem in prebirala Sveto pismo in mu prepuščala vodstvo. Hkrati sem vedela, da številni verniki v naši cerkveni skupnosti molijo zame, izkazovali pa so mi tudi veliko ljubezni in podpore tako duhovno kot tudi v vsakdanjem življenju. Zapis v Svetem pismu, ki sem se ga oklepala v dneh, ko se me je lotevalo malodušje, mi je resnično pomagal:”Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in preudarnosti.” 2 Timotej, 1:7
Ko sem šla v bolnišnico, da bi videla, kakšni so izidi kolposkopije, sem bila mirna in čutila sem navzočnost Gospoda. Vedela sem, da je Gospod ob meni, tako da me potrditev diagnoze, da imam raka materničnega vratu ni pretresla. Zdravnik in sestre so bili presenečeni, kako mirno sem vse prenesla. Ker sem bila mati štirih otrok, so me hitro naročili pri specialistu svetovalcu. Kadar koli sem šla v bolnišnico, je bila z menoj tudi dobra prijateljica, tako da mi ni bilo treba vsega prestajati sami. Ena od mojih prošenj Bogu je tudi bila, naj mi pripelje na pot takšnega svetovalca, ki me ne bo silil v nobeno terapijo, temveč sodeloval z menoj in prisluhnil mojim željam.

Med tem časom sem prebirala različne odlomke iz Svetega pisma, ki so me tolažili in opogumljali, na primer: “Gospod je moja luč in moja rešitev; koga bi se bal? Gospod je obramba mojega življenja; pred kom bi trepetal?” Psalm 27,1

“Vse svoje skrbi preložite Nanj, saj On skrbi za vas.” 1 Peter, 5,7

“… Vaše srce naj se ne vznemirja in ne boji.” Janez 14,27

“Ozdravi me, Gospod, da bom ozdravljen, pomagaj mi, da najdem pomoč, kajti ti si moja hvala!” Jeremija 17,14

“A zaradi naših grehov je bil ranjen, potrt zaradi naših hudobij. Za naše zveličanje ga je zadela kazen, po Njegovih ranah smo ozdraveli.” Izaija, 53,5

Takoj ko se je pojavil sum, da imam morda raka, sem začela iskati naravna zdravila in tudi spremenila prehrano. Prepričana sem, da so sprememba prehrane, sokovi in smutiji iz sveže zelenjave ter jemanje prehranskih dopolnil, za katere je znano, da delujejo proti raku, resnično okrepili moj imunski sistem in mi pomagali, da sem se spoprijela s stresom v bolnišnici in zunaj nje.

Le nekaj dni je minilo od diagnoze do srečanja s svetovalcem, ki naj bi skrbel zame in izdelal načrt mojega zdravljenja. Bog je uslišal mojo molitev in dobila sem svetovalca, ki je bil “od Boga poslan”. Še enkrat mi je potrdil, da imam raka materničnega vratu, in da bi moralo slediti uveljavljeno zdravljenje − kemoterapija in obsevanje. Povedala sem mu, da sem zelo verna kristjanka in da sem povsem prepričana, da me bo Bog ozdravil, zato nočem ne kemoterapije ne obsevanja. Hkrati sem mu povedala tudi za vsa naravna zdravila, ki sem jih jemala, in da želim z zdravljenjem nadaljevati v tej smeri. Niti malo ni nasprotoval moji želji, podprl me je in izjavil: “Želim, da bi bili srečni in zadovoljni z zdravljenjem, ki ste ga izbrali …” To me je še dodatno pomirilo in potrdilo, da je Bog res ves čas ob meni.

Potem ko sem veliko molila, sem se odločila za operacijo (histerektomijo – odstranitev maternice) in za noben drug medicinski poseg več. Svetovalec me je poslal k različnim specialistom na slikanje in MRI, saj se je kirurg želel prepričati, da se rak ni razširil. Na operacijo sem bila naročena sredi aprila.

Ko sem šla v operacijsko dvorano, so sestre in drugo medicinsko osebje zelo skrbeli zame, me tolažili in opogumljali, naj zaupam Bogu, še zlasti, ker ob meni ni bilo nobenega mojega sorodnika ali prijatelja. Operacija je potekala zelo dobro, in naslednjega dne me je svetovalec pohvalil, kako dobro sem videti, in vprašal, ali sem dobila transfuzijo, saj nisem bila nič bleda. Pozneje mi je kirurg povedal, da je bil zelo presenečen, da se tumor ni razširil, in da je bil celo manjši, kot je bil videti na sliki. Ker sem se odpovedala kemoterapiji in obsevanju, je odstranil tudi jajčnike, da bi bil povsem prepričan, da je odstranil vse rakave celice. Na presenečenje sester in zdravnikov sem okrevala zelo hitro in brez vseh zapletov.

Nekaj tednov po operaciji so me poklicali k svetovalcu, saj so prišli izvidi biopsije odstranjenih jajčnikov. Tedaj sem tudi izvedela, da je na sliki videti tudi nekakšno senco na pljučih in medenici. Svetovalec je bil zelo presenečen, ker je preiskava jajčnikov pokazala, da v njih ni bilo raka, zato je bil prepričan, da senca na pljučih in medenici nima nič opraviti z rakom. Še enkrat je poudaril, kako presenečen je bil nad majhnostjo odstranjenega tumorja, saj so vsi pričakovali, da bo veliko večji. Prepričana sem, da je Gospod poskrbel za čudež, skrčil tumor in uničil rakaste celice v medenici.

Trenutno hodim na kontrolo vsakih šest mesecev. Pred nedavnim sem prejela pismo iz bolnišnice z ugotovitvijo, da raka nimam več. Lahko se samo zahvalim Gospodu, da sem zdrava, in da je bil v hudem času tako tesno ob meni, prvič, ker me je podpiral in tako omogočil, da sem vse to prestala, in drugič, da mi je dal nezmotljiv občutek, da se bo vse dobro izteklo.

Bogu hvala, Gill

Objavljeno v reviji AURA št. 309, maj 2015

Fotografija: Bigstockphoto.com

 

[1] Kolposkopíja je diagnostična metoda pregleda ženskih spolovil, zlasti materničnega vratu, nožnice in zunanjega ženskega spolovila, ki ga opravijo s kolposkopom, posebno povečevalno optično napravo. Mnoge predrakave in rakave spremembe na ženskih spolovilih so vidne z njo. Povečava, ki jo nudi kolposkop, pregledovalcu omogoča razločevanje zdravega tkiva od bolnega ter odvzem bioptičnega materiala iz določenih območij za nadaljnje preiskave. Poglavitna naloga kolposkopije je preprečevanje raka materničnega vratu z zgodnjim odkrivanjem predrakavih sprememb. Metodo je leta 1925 izumil nemški zdravnik Hans Hinselmann. (Wikipedija)