»Najprej so mi pordeli obraz in roke, začelo me je močno srbeti, nato se mi je zdelo, kot da mi pod kožo gomazi na milijone mravelj. Občutek je bil grozljiv, ne bi me presenetilo, če bi bolniki zaradi tega tudi znoreli. Potem so se mi odprle ranice in nekega dne sem na svojo grozo opazila, da iz njih izhajajo nekakšna bela vlakna, podobna črvičkom iz češenj, očesu skoraj nevidna,« pripoveduje Aranka Lukać iz Novega Sada, do zdaj edina bolnica z morgelonsko boleznijo v Srbiji, ki je svojo bolezen razkrila javnosti. Njeno pričevanje si lahko ogledate na spletnem naslovu https://www.youtube.com/watch?v=sjrDia2JfaE Na mestih, kjer so bile rane, ima Aranka zdaj madeže, iz katerih se občasno izloča lepljiva snov. Zanimivo je, da se nobena odprta rana ni okužila. Naveličala se je zdravnikov, njihove nejevere in nemoči pred to nenavadno boleznijo, zato se je odločila, da bo kar sama stopila pred kamero in svetu povedala svojo zgodbo.

Srbskega dermatologa dr. Dinka Kaliterno sta obiskala še dva bolnika s podobnimi simptomi kot Aranka. Preiskave, ki jih je opravil, niso razkrile nobene znane kožne bolezni. »Najprej so se spustili mehurčki predvsem po dlaneh, nadlakteh, dekolteju in hrbtu. Neznosno so srbeli in niso izginili ne glede na zdravljenje. Niso pomagale ne kreme, ne posegi z laserjem, ne zdravljenje z raztopinami. Iz mehurčkov so nastale rane, iz katerih so prihajala vlakna. Če se jih je človek dotaknil, so se potegnila nazaj in izločala sluz. Ko sem odgovor iskal na spletu, bral nekatere knjige, sem ugotovil, da bi bil lahko to morbus morgelon. Bolnikoma sem predpisal milo in kreme na bazi koloidnega srebra in infrardečo savno. Od tedaj se mi nista več oglasila,« pripoveduje mladi dermatolog. Tudi Aranka hodi k zdravniku, ki pa vztraja pri svoji diagnozi luskavice in alergije, kljub temu, da ne zna razložiti, zakaj se iz ran pojavljajo vlakna, saj vlakna niso simptom nobene znane bolezni.

Hrvaški portal Dnevno.hr je pred dnevi poročal o bolnici B. A. iz Zagreba, ki naj bi tudi imela to bolezen. B. A. ni vedela prav nič o morgelonih, in ko je pred nedavnim o tem brala na portalu, je ugotovila, da je verjetno tudi ona zbolela za to boleznijo.

Okoli novega leta jo je začelo hudo srbeti koža, zdelo se ji je, da ji pod kožo glave in hrbta gomazi na milijone žuželk. Bilo je strašno. Čez čas so se na koži odprle rane, ki pa ne zaraščajo, ampak se pojavljajo nove. Bila je pri osebni zdravnici, dermatologu in alergologu. Šest mesecev jo že preiskujejo zdravniki, vendar ne vedo, kaj ji je. Zdravnica jo je poslala domov in ji predpisala antibakterijsko kremo. Ni pomagala. Čez čas so se B. A. začela iz ran pojavljati vlakna črne in rumene barve. Zdravnici tega niti ni povedala, saj je mislila, da ni pomembno.

Z vlakni se večina zdravnikov po svetu niti noče ukvarjati, menijo, da takšni bolniki zbolevajo zaradi deluzijske parazitoze, mentalne motnje, pri kateri si zgolj domišljajo, da so okuženi z zajedavci, vendar je zdaj na svetu že več kot sto tisoč takšnih bolnikov, predvsem v Združenih državah Amerike, v Evropi veliko manj, zato pojav vsekakor zahteva podrobnejše proučevanje.

V Združenih državah Amerike je za morgelonsko boleznijo zbolela tudi znana pevka country glasbe Joni Mitchell, ki je javno spregovorila o svojih simptomih: o številnih ranah, iz katerih se pojavljajo vlaknasta bitja. Ta lahko prihajajo iz ran v ustih, iz nosu, oči, drugih delov telesa, prizadeti ljudje pa imajo občutek, da jim pod kožo gomazijo črvi. Bolezen spremlja tudi huda srbečica, zaradi katere nekateri kar ponorijo.

Umetna ali naravna vlakna

Besedo morgellon je v zvezi s temi vlakni prva uporabila ameriška biologinja Mary Leitao. Leta 2001 je njenemu tedaj dveletnemu sinu pod ustnico nenadoma počila koža in iz rane so se pokazali rdeči, modri, črni in beli šopi vlaken. Ta vlakna so odkrili šele pod mikroskopom v laboratoriju. Najmanj osem zdravnikov ni moglo pomagati otroku, niti ugotoviti, zakaj so se izpuščaji in pozneje rane razširile po vsem otrokovem telesu. Ko je Mary Leitao brskala po literaturi, je naletela na pismo iz leta 1690. V njem so pisali o otrocih iz Languedoca, ki so jim iz nepojasnjenih vzrokov začeli iz hrbtenice rasti »hrapavi lasje«. To bolezen, »lase« – kar koli je že bilo – so poimenovali ‘morgellons’ in Leitao je prevzela ta izraz tudi za bolezen svojega sina. Ni pa znano, ali sta bolezen iz davnega časa in zdajšnja povezani, morda te povezave sploh ni, povezuje ju le ista beseda.

Avtor članka: Daja Kiari

Celoten članek si lahko preberete v julijski številki revije AURA (št. 310)