Na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja so ljudje verjeli, da se Japonci gensko razlikujejo od ljudstev v drugih delih zahodnega sveta. Tedaj je bil pri njih rak debelega črevesa in danke zelo redek, toda že v naslednjih dvajsetih letih so Japonci po pogostosti omenjenih dveh vrst raka dohiteli drugi sodobni svet. Postavlja se vprašanje, ali so se v dvajsetih letih geni Japoncev tako zelo spremenili, ali se je v resnici spremenilo kaj drugega. Seveda, spremenili so prehrano. Na slabše.

Največja težava prehrane sodobnega, tako imenovanega civiliziranega sveta je prečiščena (rafinirana) hrana. Večina živil je iz bele moke, sladkorja, oluščenega belega riža. Sodobni mlini so mlini na valje, skoraj ni več starih mlinov na kamen. Mlini na valje drobijo zrno, ki ga potem obdelajo še valji in iz njih se posebej vsujeta bela moka in posebej tako imenovani otrobi. Otrobi so zdravi del pred tem celega pšeničnega zrna, ki pa se večinoma uporabi za krmila. Ko človek uživa prečiščeno prazno hrano, se v njegovem želodcu in prebavilih razvijajo drugačne bakterije, kot če bi užival zdravo hrano. Značilna sodobna prehrana sprosti vsak dan v urin od 60 do 600 g sulfatov, plini, ki pri prebavi te hrane nastajajo, pa so posledica sulfatnih bakterij, vsebujejo žveplo, zato imajo tudi neprijeten vonj.

Človeški organizem je zelo prefinjeno zasnovan in pravi čudež je, kako dolgo ga lahko zlorabljamo pa še zmeraj deluje. Danes vemo, da smo izpostavljeni številnim dejavnikom tveganja, čemur nekoč nismo bili. Eden od njih je na primer tudi smog v mestih. Ta lahko škodi celo zarodku v materinem trebuhu, toda če se zjutraj zbudimo in zagledamo meglo smoga v mestu, ne moremo reči, »danes pa ne bom dihal«. Če človek živi v velikem mestu ne more veliko spremeniti, lahko pa spremeni to, kar je v njegovi moči − prehrano.

Hrana je energija

Vse v naravi je prežeto z energijo. Tudi hrana, ki jo vnašamo v telo, je energija. Različna živila imajo različno energijo, iz katere izhaja več ali manj vitalnosti. Živila bi lahko glede na energijo razvrstili v dve poglavitni skupini: hrano, ki vsebuje razširjevalno (ekspandirajočo) energijo, kot je na primer sladkor, in hrano, ki bolj krči (kontrahira), kot so meso in jajca. Če uživamo živila, ki vsebujejo eno ali drugo vrsto skrajne energije, to povzroči v telesu veliko neravnotežje. Takšna hrana ne deluje na telo samo fiziološko, temveč vpliva tudi na vedenje. Ker po svoji energiji sodi v skrajnosti, tudi v človeku spodbuja skrajno razpoloženje. Zato raje uživajmo živila, ki nas pomirjajo, uberimo nekakšno srednjo pot z manj burnimi odzivi, ko je odmerek živil, ki krčijo, usklajen s tistimi, ki energijsko razširjajo.

Telo je celota in kot takšno se želi hraniti raznoliko, saj je to za celoto nekaj normalnega, zato na naše telo najbolj ugodno vplivajo živila, ki so tudi sama po sebi celostna: čim manj obdelana, čim manj prečiščena. Če je pri človeku raven sladkorja v krvi stabilna, je tudi človekovo vedenje stabilnejše, in se ne spreminja iz minute v minuto. Zelo procesirana in prečiščena hrana je pravzaprav tuja človeškemu organizmu. Tudi takšna hrana »želi« biti celota, zato iz organizma ropa tisto, kar ji primanjkuje. Ustvarja neravnotežje, ki se ne odraža samo na eni ravni, temveč na vseh ravneh. Procesiranje in prečiščevanje hrane sta se bolj množično začela nekako z drugo svetovno vojno in pod vplivom takšne »fragmentirane« hrane se je spremenilo tudi naše razmišljanje – misli so postajale vse bolj fragmentirane, človek je sčasoma iz vida vse bolj izgubljal celoto, začel se je vse bolj usmerjati na delce. Pod vplivom takšnega razmišljanja se je spremenilo tudi njegovo vedenje, saj je svet, če ga gledamo kot celoto, drugačen, kot če ga opazujemo po delcih, fragmentih.

Hrana določa človekovo usodo

Nauke Japonca Nambokua Mizuna (1760−1834), največjega japonskega strokovnjaka za fiziognomijo (razbiranje človekovih lastnosti iz značilnosti obraza in telesa) in napovedovalca usode, je v angleščino prevedel Michio Kushi in jih izdal v knjigi Food governs your Destiny (Hrana oblikuje vašo usodo). Mizuna je prva spoznanja o vplivu prehrane na usodo dobil že kot najstnik in to kar na podlagi svoje usode. Kot najstnika so ga namreč zaradi pretepov in ker je ukradel denar za pijačo, vrgli v ječo. Ko so ga izpustili, mu je ulični prerokovalec usode dejal, da njegove nesrečne obrazne in telesne značilnosti kažejo, da bo v letu dni pokončan z mečem. Mizuno se je zatekel v zenovski samostan, kjer je lahko ostal pod pogojem, da bo vse leto jedel zelo preprosto hrano in dosledno spoštoval stroga samostanska pravila. Mizuno je privolil. Potem je kot zenovski menih potoval po Japonski, se postil in meditiral ter se z modreci poglabljal v duhovne nauke in sporočila telesnih značilnosti, pozneje pa ustanovil svojo šolo fiziognomije. Govoril je, da je vsakemu od nas v življenju odmerjena določena količina hrane. Če jo pojemo prehitro, preveč pohlepno, sami sebi prinesemo nesrečo in si skrajšamo življenje. Če je le mogoče, naj uživamo čim bolj preprosto hrano in to v manjših količinah. Velikost skrčene pesti naj bi bila mera, ki ustreza velikosti človekovega želodca. Če uživamo preprosto hrano v zmernih količinah, podpiramo delovanje organizma in privabljamo srečo v svoje življenje. Lahko bi rekli, da je človek, ki je zadovoljen s količino hrane, ki mu sede v dlan, zelo srečen, saj v življenju verjetno tudi sicer ne potrebuje veliko. Mizuno je trdil, da si celo ljudje, ki imajo zelo negativne obrazne poteze, so se torej rodili z značilnostmi obraza in glave, ki nakazujejo nesrečno in kratko življenje, lahko s preprosto prehrano podaljšajo trajanje svojega življenja in svojo usodo zasučejo v boljšo smer.

Privrženci tradicionalne indijske medicine, ajurvede, tudi menijo, da je zdrava prehrana zelo pomembna za ohranitev zdravja. Hrana deluje na človeka tudi z okusom. Okusov je pet (grenko, sladko, kislo, slano in umami). V hrani naj bi bili zastopani vsi okusi, kajti če je človek usmerjen samo na en okus, ne bo zdrav. Če bi na primer jedel samo slano ali sladko hrano, kam bi prišel? Kajti za vsakim okusom so skrite še različne kakovosti, približno 20 vrst jih je. Na primer: okus je po kakovosti lahko težak, lahek, suh, sluzast, hrapav in podobno. Vse to pa na fizični in mentalno čustveni ravni pomeni neko kakovost. Ajurvedska medicina tudi trdi, da najsubtilnejša oblika, ki jo vsebuje neko živilo, prehaja z njegovim uživanjem neposredno v človeka in oblikuje njegove misli. Zato tudi pravijo, da tisti, ki nadzoruje hrano, nadzoruje tudi človeštvo.

Prehrana in motnje vedenja

Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja so različni raziskovalci začeli proučevati vpliv prehrane tudi na vedenje. V šolah so namreč začeli opažati, da naglo narašča število nemirnih otrok z učnimi težavami, zato so začeli prav kmalu domnevati, da so spremembe v vedenju verjetno povezane z zelo povečanim deležem procesirane hrane in prečiščenih živil v prehrani. Na marsikateri šoli so se pojavili avtomati polni neprimerne hrane (sladkarij, čipsa in podobne hrane ter veliko gaziranih pijač). Takšna prehrana vpliva na raven sladkorja v krvi, polna je tudi kemikalij, na katere se veliko otrok odziva z alergijami. Alergija pa ni samo curljanje iz nosu in otekle oči, temveč tudi agresivno vedenje in hiperaktivnost. Izidi dvojno slepih raziskav, pri katerih so v šolah, ki so sodelovale v raziskavi, hrano v avtomatih zamenjali z bolj zdravo: s sokovi brez sladkorja, s sadjem namesto sladkornih in drugih ploščic in drugo zdravo hrano, pokazali, da se je po treh mesecih, torej razmeroma hitro, število vedenjskih motenj in motenj socializacije pri učencih skoraj razpolovilo (40 odstotkov). Marsikje so pod vplivom teh dognanj avtomate odstranili iz šol ali spremenili vsebino v njih, saj še nikoli prej v preteklosti otroci niso uživali toliko hrane, ki bi bila tako prehransko prazna in polna kemikalij, kot se dogaja danes.

Friedrich Klammrodt je bil od leta 1966 do 1985 učitelj v vzhodni Friziji (Nemčija), in tudi sam oče treh otrok z motnjami vedenja. Da bi otrokom pomagal, je predlagal, naj v družini radikalno spremenijo prehrano. Iz jedilnika so odstranili različne čokoladne in druge prigrizke, pripravljene juhe, ribje palčke in kokakolo. Že po krajšem času se je vedenje otrok začelo popravljati. Dobili so več volje za učenjem, izboljšala se jim je tudi zbranost. Sprememba je dobro vplivala tudi na učitelja Klammrodta, saj se je znebil dolgoletne depresije. Ti dosežki, za katere si sprva ni niti mislil, da bi bili mogoči, so ga spodbudili, da se je še bolj poglobil v literaturo. V njej je našel potrditev, da pozitiven vpliv spremenjene prehrane na njegovo duševnost in duševnost njegovih otrok nikakor ni bilo naključje. V literaturi je zasledil tudi podatke, da vsak človek v sodobni civilizaciji zaužije približno 3 kilograme aditivov na leto, za katere se niti ne ve, kakšne so njihove dolgoročne posledice, v življenju dolgem 70 let, pa vnese v telo celo 50 kilogramov različnih kemičnih snovi.

Kot učitelj je o svojih izkušnjah in spoznanjih napisal več knjig, v njih odkriva pretresljiv vpliv prehrane na otroke in njihovo vedenje. Neposredno povezuje prehranjevanje – zlasti uživanje sladkorja in različnih aditivov − z vse bolj razširjenimi motnjami: motoričnim nemirom, pomanjkanjem koncentracije, nekomunikativnostjo, nihanjem razpoloženja, motnjami zaznavanja, koordinacije in spanja, nagnjenostjo k alergijam ter vse večjim nasiljem in agresivnostjo. Zlasti pretresljivo je videti, kako se sprememba prehrane odrazi celo na spremembo rokopisa. Tako je enajstletni deček po spremembi prehrane začel pisati umirjeno in berljivo, v nasprotju s prejšnjim kracanjem, ki ga nihče ni mogel prebrati.

Klammrodt ne zanika pomena vzgoje, vendar meni, da je treba spregovoriti veliko več o prehrani, kot se to počne, saj je na področju vzgoje že veliko narejenega, glede šolske prehrane pa se šele delajo prvi koraki.

Ni vsa hrana enako primerna za vsa življenjska obdobja. Začetek in konec življenja sta si po prehrani podobna, v obeh obdobjih mora biti hrana mehkejša, bolj kašasta, vsebovati več tekočine. Med obema skrajnostma pa je pomembno ravnotežje raznolikosti.

xxx

NARAVNO DO ZDRAVJA

Bolgar, profesor dr. Hristo Mermerski pozna številne skrivnosti zdrave prehrane. Čeprav je star 82 let, še naprej dela in gostuje v različnih televizijskih oddajah o zdravi prehrani. Do zdaj je o prehrani napisal 27 knjig, nekaj skupaj s sinom Yonko Mermerskim, ki živi in dela v New Yorku in nadaljuje po očetovih stopinjah. Knjige temeljijo na raziskavah in analizah. V njih opozarjata, da ljudje ne smejo biti sužnji farmacevtske industrije, čeprav ne zanikata tudi njene pozitivne vloge.

V življenju je Hristo Mermerski gostoval več kot na 150 fakultetah v Veliki Britaniji, Nemčiji, Italiji, Rusiji in Združenih državah Amerike. Podrobno je proučil številne zdravilne recepte in ugotavljal razloge, zakaj tako učinkujejo. Pravi: »Raziskava Svetovne zdravstvene organizacije opravljena pred desetimi leti je pokazala, da 70 odstotkov vseh bolezni povzroča slaba, lahko bi celo rekli kriminalna prehrana. Slaba kombinacija živil pogubno deluje na želodec, ki skuša prebaviti, kar tlačimo vanj. Žal se niti medicinske fakultete po svetu niti fakultete za kmetijstvo ne usmerjajo na zdravilne lastnosti hrane. Na primer, en sam surov korenček nas oskrbi z vso potrebno količino vitamina C na dan in s količino vitamina A, ki zadostuje za štiri dni. Če uživamo nezdravo, kemično procesirano ali konzervirano hrano, v telesu nastajajo tako imenovani prosti radikali in uničujejo celice, zato se tudi hitreje staramo. To se ne bi dogajalo v tolikšni meri, če bi uživali predvsem sadje in zelenjavo.

Izidi neke druge raziskave, ki jo je tudi opravila Svetovna zdravstvena organizacija, so pokazali, da če bi vsak dan zaužili povprečno 400 gramov sadja in zelenjave, bi bile možnosti, da bi zboleli za rakom zelo majhne, ker ta hrana že sama po sebi vsebuje sestavine, ki uničujejo raka že v zgodnji fazi. Paradižnik ima na primer najvišjo vsebnost likopena in antioksidantov med vso zelenjavo. Naše prehranske navade so zelo slabe, zato pa tudi toliko zbolevamo.«

Da bi okrepili svoje zdravje in očistili telo, ob tem pa se znebili še marsikatere zdravstvene težave, prof. dr. Hristo Mermerski predlaga poseben pripravek, s katerim očistimo žile, okrepimo srce, obnovimo imunski sistem, očistimo jetra, ledvice in prebavila, izboljšamo delovanje možganov in spomin, pripravek nas varuje pred infarktom in pomaga tistim, ki so ga preživeli. Dobro dene tudi ljudem z vnetimi sklepi. Nekateri celo trdijo, da je njegov pripravek eno najboljših sredstev proti raku. Uravnava tudi telesno težo.

Pripravek prof. dr. Hrista Mermerskega

Sestavine

• 400 g nakaljenega žita (pšenice)
• 15 svežih ekoloških limon
• 12 celih glavic (ne strokov!) ekološkega svežega česna
• 1 kg pristnega medu
• 400 g svežih orehovih jedrc

Priprava

Nakaljevanje pšenice: V sterilen steklen kozarec damo 400 g pšeničnih zrn in jih prelijemo z vodo ter pustimo stati, najbolje čez noč. Po 10 do 12 urah skozi redkejšo čisto krpo ali gazo precedimo vodo, zrnje dobro speremo in ga odcejenega damo v čist steklen kozarec. Pokrijemo z gazo. Po 24 urah dobimo pšenične kalčke, dolge od 1 do 2 milimetra.

Postopek: Kalčke, orehe in očiščene glavice česna zmeljemo. Prav tako zmeljemo pet limon z lupino vred in vse skupaj zmešamo v stekleni ali emajlirani posodi. Iz preostalih 10 limon izcedimo sok in ga vmešamo v zmes ter mešamo, dokler ni homogena. Dodamo med in vse z leseno kuhalnico še enkrat dobro premešamo, nato zmes vsujemo v manjše kozarce in jih shranimo v hladilniku. Po treh dneh lahko že začnemo zmes uživati.

Uživanje

Jemljemo 1−2 žlici zmesi pol ure pred zajtrkom, kosilom, večerjo in pred spanjem. Pripravek uporabimo do konca. Kot preventivo ga je priporočljivo uživati vsaj enkrat na leto, rakavi bolniki pa ga lahko uživajo čez dan na vsake dve uri.

Daja Kiari, objavljeno v reviji AURA št. 313, oktober 2015

Fotografija: Bigstockphoto.com