Vsi smo na duhovni poti. To je pravzaprav namen našega bivanja, vendar pa se mora naša duhovna pot izraziti skozi fizično. Mnogi se tega ne zavedajo, zato se velikokrat znajdejo v dilemi, kaj je pravilnejše – duhovno ali fizično. Vendar pa dileme ni, kajti duhovno se mora izraziti skozi fizično. Zato smo tu.

Opisala bom svojo duhovno pot, ki še zdaleč ni končana in verjetno kaže vzpone in padce vsakega povprečnega človeka. Malo je takih, ki že kar od začetka natanko vedo, kaj hočejo in kaj je smisel življenja.

Vprašanja o smislu bivanja

V življenju pride trenutek, ko si začnemo postavljati vprašanja o smislu bivanja na zemlji. In začne se dolgo iskanje, prebiramo na stotine knjige in beremo članke z duhovno vsebino. Lahko traja leta in leta, preden nam uspe izluščiti vsaj zrno resnice zase. Leta, ko končno doživimo tisti AHA-trenutek in se nam vsaj zasvetlika neki smisel v vsem tem navideznem nesmislu, kaosu, vsakdanji rutini. Pred tem velikokrat obupamo, preberemo eno knjigo, se strinjamo z vsebino, a ko knjigo odložimo, ne vemo, kaj bi s prebranim počeli. In nato na vse skupaj pozabimo, živimo po starem, utečenem, varnem in ne preveč srečnem modelu. Pa pride nova knjiga, predstavi novo tehniko, ki pelje do nečesa višjega, po katerem hrepenimo in vendar ga ne znamo natančno definirati in še manj doseči. Pozabimo prejšnje in se umerimo na novo. In tako naprej mesece in morda, kot pri meni, tudi leta. V eni knjigi nam povedo, da si ne smemo želeti preveč ali sploh ničesar, v drugi nas uče, naj živimo ta trenutek, ena pravi dihaj tako, druga dihaj drugače; ena – hrani se tako, druga zagovarja povsem nasprotno tezo; ena predlaga vzdržnost, druge govorijo o lepoti ljubljenja.

Modrost knjig

Prebrala sem na stotine duhovnih knjig. Z vsemi sem se strinjala, vse napisano ali povedano se mi je zdelo smiselno, in vendar sem bila zmedena. Nisem vedela, kako naj živim, kako naj prebrano prenesem v vsakdanjik. Moja prepričanja so se neprenehoma spreminjala. Na seznamu je bila tudi čudovita knjiga Tečaj čudežev. Takoj sem jo kupila. V dveh letih sem jo prebrala večkrat. Z vsem sem se strinjala in vendar sem bila na začetku še bolj zmedena, dilema, kako in zakaj naj sploh živim, se je še povečala. V nekem trenutku sem padla v depresijo in knjigo za precej časa odložila. Zdelo se mi je, da ni mogoče živeti tako plemenito, tako dobro. Mojemu življenju je bil za nekaj časa odvzet ves smisel.

Kako se izkopati iz labirinta različnih, včasih celo nasprotujočih si stvari? Najbolje tako, da se sami začnemo spraševati: Kaj mislim, da je zame prav? Vprašajmo se tudi, kaj je vsem naukom skupno. Kar je skupno vsem, je prav gotovo dobro. Zame je bila knjiga, ki me je osvobodila temeljnih nasprotujočih si misli, kaj je prav in kaj ne, knjiga Skrivnost. Preprosta, konkretna in pozitivna. Prvič sem si rekla: Aha, nič ni narobe s fizičnim svetom, s stvarmi, z denarjem, uživanjem življenja. Prvič se mi je življenje zazdelo smiselno. Nato sem prebrala še vse knjige o zakonu privlačnosti in nenadoma sem lahko svoj kompas življenja usmerila v to fizično življenje, saj sem končno doumela, da se duhovno mora izraziti fizično. Zdelo se mi je smiselno, da smo tu zato, da se imamo lepo.

Govorica notranjega glasu

Prej sem brala in mislila, da je edini smisel življenja slišati svoj notranji glas – o tem pišejo vsi duhovni iskalci; želela sem slišati angele in doživeti kaj posebnega, nadnaravnega, kot je bilo to opisano v knjigah in člankih, vendar se mi kaj takega ni in ni zgodilo. Kljub redni meditaciji, pri kateri sem sicer imela lepe občutke in tudi kakšen intuitivni preblisk, se ni zgodilo nič posebnega. Bog ni spregovoril z mano, nihče se mi ni prikazal in tudi angeli mi niso nič povedali. Nato pa sem po branju zadnjih knjig in s temeljitim spraševanjem sebe dojela, da moj notranji glas govori z mano po mojih čustvih, po srcu. In takrat sem si nekako oddahnila in spoznala, da je vse prav. Bilo je bolj po moji meri in bolj vsakdanje, praktično. Končno, po mnogih letih, sem vsaj vedela, kam naj usmerim svojo ladjo in naposled čutila, da lahko sprejmem nekaj zamisli kot stalna življenjska vodila.

xxx

Stalna življenjska vodila

• Vse je dobro. Smo popolna, čudovita, večna duhovna bitja v fizični obleki. Obleko odvržemo, naše bistvo pa ostane.
• Tu smo zato, da se naše duhovno bistvo izrazi skozi fizično. Tu smo zato, da se širimo, rastemo in se imamo pri tem lepo. Ni nam treba doseči popolnosti, saj smo se popolni že rodili. Naša naloga je, da smo to, kar v resnici smo.
• Vsak ima neki dar, tega naj deli z drugimi, tako da pri tem uživa, drugim ljudem pa s svojim delovanjem pomaga. Hkrati si s tem omogoči preživetje v tem materialnem svetu.
• Smo predvsem vibracijska, energijska bitja. Naše misli so energija, imajo največjo moč, zato jih moramo opazovati in sproti preusmerjati tako, da rabijo pozitivnemu namenu.
• Naš zunanji svet je odsev našega notranjega sveta, naših misli. Pozitivne misli privlačijo pozitivno, negativne negativno.
• Vsako jutro se znova opomnimo, da bomo mislili, delali in videli v vsaki osebi, vsakem položaju in vsaki stvari le dobro, izrazimo namen, da bomo iskali pozitivno in preusmeri pozornost od negativnega, da ne bomo kritizirali in se pritoževali.
• Smo ustvarjalci svojega življenja.
• Svet je lep, če se odločimo, da ga bomo takega videli.

 Mirjana Kališnik, objavljeno v reviji AURA, št. 248, april 2010

Fotografija: Bigstockphoto.com