V vseh časih so filozofi, pripadniki različnih verstev in izobraženci vedeli, kako zelo pomemben je učinek zvoka. V Vedah, najstarejših spisih sveta, je zapisano, da je vse vesolje nastalo z zvokom.

Pozneje so isto resnico zapisali tudi v Bibliji: »In v začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Bog je bil beseda.« Prav po zvoku se živa bitja sporazumevamo med seboj, izkušnje pa so pokazale, da zvok lahko koristi ali celo škoduje.

Pot v notranjost duše

Že starogrški mislec Platon je menil, da je največ vredna glasbena izobrazba, saj si ritem in harmonija utirata pot v notranjost duše. V svojem delu Država je celo zapisal: »Nastanku nove glasbene zvrsti (k tej je prišteval tudi pesništvo in ples) se je treba ogibati, ker ogrozi vse državljane, kajti sprememba glasbenega sloga vpliva tudi na politični ustroj.«

Melodija in ritem sprožata različna čustva. S poslušanjem neke glasbene zvrsti se človek navaja na določena čustva, ki jih glasba te zvrsti izvablja iz njega. Lahko bi celo dejali, da poslušanje glasbe posledično oblikuje tudi človekov značaj. In različne glasbene zvrsti vplivajo na človekov značaj različno, nekatere ga oblikujejo v pozitivni smeri, druge v negativni, saj delujejo na človekovo mišljenje in čustvovanje.

Možnosti za manipuliranje

Glasba vpliva neopazno. Človek se niti ne zaveda, kakšne občutke zbudi v njem neka pesem ali glasba. Zato je tudi mogoče z glasbo človeku vsiliti želeno občutje, in to se izrablja pri zdravljenju z glasbo. Seveda pa se lahko uporabi glasba tudi v slabe namene. Očitno je imel Aristotel prav, ko je zapisal, da je mogoče človeka z glasbo navaditi na občutenje zaželenih čustev.

Toda glasba ne vpliva samo na čustva, temveč tudi na način razmišljanja in na duha. Znano je, da na primer Bachova glasba vpliva na mišljenje, saj velja za bolj »intelektualno«.

V družbi, v kateri prevladuje veliko glasbenih zvrsti, je tudi manj togosti, manj poudarka na tradiciji, na šegah in navadah. Na Kitajskem so preprečevali raznolikost glasbenih zvrsti, zato ljudje veliko bolj spoštujejo tradicijo, svoje šege in navade kakor na Zahodu. Izsledki zgodovinskih raziskav so celo pokazali, da se najprej spremenijo vodilne glasbene zvrsti, nato pa se zgodijo tudi družbene spremembe, spremembe v politiki in etiki.

Toda glasba ne vpliva samo na človekovo fizično telo, temveč tudi na njegova finosnovna telesa. Če jasnovidna oseba opazuje auro ljudi, ki poslušajo neko glasbo, lahko opazi, kako se ta spreminja. Barve in oblike, ki se porajajo v astralnem telesu, se ohranijo v auri tudi potem, ko človek to glasba preneha poslušati.

Marko Vesel, objavljeno v reviji AURA, april 2011, št. 260

Fotografija: Bigstockphoto.com