TUDI ŽIVALI IMAJO SMISEL ZA HUMOR

Američan Jonathan Balcombe, doktor znanosti, je vodilni raziskovalni znanstvenik pri Zdravniškem odboru za odgovorno medicino (PCRM) v Washingtonu, D.C. Kot strokovnjak za etologijo je Balcombe napisal veliko člankov o vedenju živali, ki se, prav tako kakor človek, skušajo ogniti bolečinam in doživljati veselje, srečo, ljubezen.

 

Ali imate znanstveniki izmerljive dokaze, da živali pri testiranju doživljajo stres?

Živali doživljajo pri laboratorijskih poskusih izreden stres. Zadnje znanstveno poročilo kaže, da so taki poskusi za živali bolj stresni kot smo mislili doslej. Izsledki številnih študij so pokazali, da se živalim pri poskusih zvišajo srčni utrip, krvni tlak, raven stresnih hormonov in drugih stresnih parametrov. Testirano živalsko telo potrebuje več kot uro, da se povrne v normalno stanje.

 

Se vam zdi opravičljivo, da v imenu znanosti živali mučimo in ubijamo?

Živali so bitja z občutki in čustvi in prav tako kot ljudje doživljajo bolečine in užitke. Zato menim, da ni opravičljivo, da človek ubija in muči živali pri poskusih.

 

Izidi poskusov na živalih naj ne bi bili prenosljivi na človeka. Zakaj potem znanstveniki testirajo na živalih?

Poglavitni razlogi so: dobiček, nevednost, aroganca, upiranje spremembam, zakonske zahteve.

 

Ali menite, da zlato pravilo: »Kar nočeš, da bi storili tebi, ne stori drugim«! lahko uporabimo tudi v odnosu človek – žival?

Uporaba tega pravila v odnosu do živali je ljudem spodletela, če pomislimo, kakšna grozodejstva počnemo živalim v laboratorijih, farmah z množično živinorejo, farmah, kjer gojijo živali za pridobivanje krzna, pri lovu, ribolovu, kitolovu in drugje, kjer izrabljajo živali. Seveda, ljudje so tudi do drugih oseb pogosto kruti. Verjamem, da je vse to povezano. Krutost je neločljiva. Če z živalmi ravnamo kruto, se s tem ponižujemo sami. In smo praviloma kruti tudi do soljudi. Sočutje je vseobsežen pojem, to pomeni, da velja tako za živali kot ljudi.

 

Katero sporočilo vaše knjige Kraljestvo užitka je najpomembnejše?

Najpomembnejše sporočilo v knjigi Kraljestvo užitka je, da živali, podobno kot ljudje, ne iščejo samo načinov, kako se ogniti bolečini, temveč imajo rade tudi užitke. Ko uživajo pri nekaterih opravilih, ima njihovo življenje resnično vrednost. Človek sicer živali pripisuje vrednost na podlagi tega, koliko mu lahko koristijo. Toda živali imajo svoja nagnjenja, ne samo, da bi se ognila bolečini, temveč predvsem, da bi skusile radosti življenja.

 

Kako lahko znanstveno dokažete, da živali občutijo veselje, užitek?

Živali izražajo veselje različno. Najboljši dokaz je njihovo vedenje. Njihov način igranja, navdušenje za hrano, njihov odziv na dotik, želja po spolnosti, njihova strast do življenja – vse to kaže, da živali občutijo veselje. Veselje je tudi prilagodljivo, ko nagrajujemo živali za dobro opravljene stvari, če na primer zavarujejo socialna partnerstva. Užitke je mogoče tudi zmeriti, denimo pri konjih: če jih božamo po njihovih najbolj priljubljenih točkah, na vratu in sprednjem, izbočenem delu hrbta, se jim srčni utrip zniža.

 

Nam lahko poveste kakšne zgodbe o živalih, ki iščejo užitke v svojem življenju?

Podgane se premaknejo iz toplega prostora v izredno mrzlo sobo samo zato, da bi dobile slasten zalogaj hrane, enako naredijo kuščarji. Ko opice najdejo solato tam, kjer so pričakovale banano, se vedejo podobno kakor ljudje, kadar njihova pričakovanja niso izpolnjena; presenečene in osuple se ozirajo in občasno zakričijo na ljudi, ki jih opazujejo.

Poleti v Afriki podvodni konji razširijo noge in prste, da se ribe nežno drgnejo obnje, podobno kot razvajene stranke, ki gredo v toplice na masažo ali manikuro. Ribe koralnih grebenov se postavijo v vrsto, da bi pritegnile pozornost rib čistilk, ki »ponujajo svoje storitve«. Vrste opic, lemurji in kapucinke, si kot zvitek marihuane podajajo velike stonoge in jih žvečijo. Močne obrambne kemikalije v stonogah povzročijo pri opicah blaženo stanje in omamljenost.

 

Kako pomembna je za živali igra?

Igra je evolucijsko pomembna za razvoj psihične moči in koordinacije, učenje socialnih spretnosti in vedenja za preživetje (lovljenje, bežanje, spopad). Toda živali ne razmišljajo o teh stvareh, igrajo se zaradi zabave. Pri podganah se med igro izloča velika količina dopamina, ki jih spravlja v dobro voljo. Vsi sesalci in mnoge ptice se igrajo, so pa tudi dokazi, da se igrajo plazilci, ribe in hobotnice.

 

Ali imajo živali smisel za humor?

Nekatere opice ga imajo. Šimpanzi, orangutani in gorile uživajo v igri in zbijajo šale na račun drugih. Tole je ena od gorilinih šal: ko je učitelj večkrat vprašal gorilo Koko, kakšna je barva bele brisače, ki jo drži v rokah, je gorila vedno pokazala na rdečo barvo. Potem se je spačila, odtrgala nekaj rdečih niti, ki so se držale brisače, jih dvignila proti učiteljevem obrazu in znova potrdila, da je brisača rdeča. Študije o podganah so pokazale, da če te živali žgečkamo, se v njihovih možganih aktivira isto področje kot pri človeku, ki se smeji. Psi znajo narediti smejoč obraz in ta povzroči pri drugih psih, da postanejo sproščeni in igrivi. Delfini se neslišno približajo galebom, ki počivajo na vodi, jih nežno zgrabijo, na hitro potopijo in potem odplavajo.

 

Katere živali imajo najdejavnejše spolno življenje?

Opice bonobo so dober zgled močno seksualnih živali. Spolnost je sestavni del njihovih medosebnih odnosov. Med znamenja spolnega vedenja, ki ni namenjeno razmnoževanju, sodijo pri nekaterih živali: parjenje zunaj sezone, homoseksualni odnosi, samozadovoljevanje in oralna stimulacija. Pri opicah so opazili, da orgazem povzroči ritmično krčenje vaginalnih mišic, poveča srčni impulz in število vdihov, nožnica se razširi. Samec vrste ptiča Bubalornis niger nosi penis kot privesek; z njim v predigri petnajst minut draži samico in tako skupaj dosežeta orgazem. To je prvi dokazani primer orgazma pri pticah.

 

Kako lahko vsak od nas pomaga živalim, da bodo skusile več v svojem življenju?

Med ljudmi je razširjen mit, da se moramo žrtvovati, če želimo pomagati živalim. Toda v resnici ni tako. Vegetarijanci in vegani uživajo bolj raznoliko hrano kakor vsejedci. Znano je, da so vegetarijanci in vegani povprečno bolj zdravi, imajo manj maščob in manj možnosti, da bi zboleli ali umrli zaradi srčnih bolezni, raka, diabetesa. Biti prijatelj živali je dobro tudi za naše čustveno življenje. Poleg tega je prijateljevanje z živalmi danes postalo nujno. Industrije, ki izrabljajo živali, so najhujše povzročiteljice uničevanja okolja in podnebnih sprememb. Množična živinoreja povzroča več toplogrednih plinov kot ves svetovni promet na tleh, v vodi in zraku. Če želimo to uničevanje ustaviti, moramo začeti jesti manj mesa. Pomoč živalim pomeni navsezadnje pomoč planetu in človeštvu. Kako čudovito, da je bil vaš pokojni slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek vegan!

Damjan Likar, objavljeno v reviji AURA št. 235, marec 2009

 Fotografija: dr. Jonathan Balcombe

 

 

Več ...