Izsledki študije, opravljene na raziskovalnem inštitutu Silsoe Research Institute v Angliji, so pokazali, da kokoši ne živijo le v sedanjosti, ampak mislijo tudi na prihodnost. Lahko se celo same nadzorujejo – to zmožnost pa so znanstveniki pripisovali doslej samo človeškim bitjem in drugim primatom.

»Žival, ki se ne zaveda poznejšega časa, ne more predvideti konca neprijetne izkušnje, na primer bolečine, in jo zato dojema kot vseobsegajočo,« je dejala Siobhan Abeyesinghe, glavna avtorica študije. »Na drugi strani pa si lahko žival, ki lahko predvidi neki potek dogodkov, pri svojih predvidevanjih pomaga z namigi; morda je sposobna tudi pričakovanj, zato se pred neljubim dogodkom pojavijo upiranje, frustracije in nemir.« Abeyesinghe dodaja: »Vrsta mentalne sposobnosti živali nam torej narekuje, kako z njimi najbolje ravnati in kaj lahko storimo za zmanjšanje psihološkega stresa.«

Abeyesinghe, članica skupine biofizikov na raziskovalnem inštitutu Silsoe Research Institute v Angliji, je s sodelavci na kokoših opravila preskus z barvnimi gumbi. Če je kokoš s kljunom pritisnila na enega od gumbov, je bila nagrajena s hrano. Če je počakala dve do tri sekunde, je dobila manjšo količino hrane. Če pa je vztrajala 22 sekund, je »zadela glavno nagrado«, tj. veliko več hrane. Izsledki so bili objavljeni v reviji Animal Behavior.

Kokoši so bolj inteligentne, kakor človek misli

»V naravnem okolju, kjer živijo kokoši, je morda vredno zgrabiti hrano, ko je za to priložnost in preden te kdo prehiti,« je Abeyesinghe povedala za Discovery News, » vendar smo v nasprotju s tem ugotovili, da se je 90 odstotkov kokoši potrudilo za glavno nagrado v obliki velike količine hrane – to pa izključuje trditev, da se ne zavedajo bližnje prihodnosti.« Prejšnje študije so pokazale, da so nevroni v možganih kokoši zelo strukturirani, na podlagi tega pa je mogoče sklepati, da so kokoši tako kot ljudje razvile osupljivo raven inteligence, da bi si olajšale preživetje. V nasprotju s človeškimi možgani imajo možgani kokoši izredno sposobnost, da se po travmatični izkušnji, obnovijo – to pa so nevroznanstveniki proučevali več let.

Še vedno je uganka, kaj natančno se dogaja v glavah kokoši, ki jih vsako leto vzredijo 40 milijard, da bi zadovoljili prehranske potrebe ljudi. Vendar Abeyesinghe pravi: »Verjetno imajo večjo kognitivno sposobnost, kot jim ljudje na splošno pripisujejo.«

Raf Freire, predavatelj v središču za nevroznanost in vedenje živali na šoli za biološke, biomedicinske in molekularne znanosti na Univerzi v Novi Angliji v Avstraliji se strinja z navedenim in je tudi že predvideval, da so živali in ptice, predvsem kokoši, precej bolj inteligentne, kot jim to pripisujejo.

Vir: http://dsc.discovery.com/news/briefs/20050711/chicken_print.html

Primerjava med sposobnostjo kokoši in otrok

»Kokoši bivajo v ustaljenih socialnih skupinah. Druga drugo so sposobne prepoznati po potezah obraza. Sporazumevajo se s štiriindvajsetimi različnimi glasovi, ki prenašajo obilo sporočil, tudi z različnimi opozorilnimi klici, glede na to, od kod prihaja plenilec. Uspešne so tudi pri odpravljanju težav. Te lastnosti pogosto za šalo naštejem na konferencah, ne da bi omenil, da pri tem mislim na kokoši. Ljudje so prepričani, da govorim o opicah,« pravi dr. Chris Evans, profesor psihologije na Univerzi v Macquarieju, v Avstraliji.

Morda je še najprepričljivejša njihova zanimiva sposobnost razumevanja, da predmet, ki ga odvzamemo in skrijemo, še zmeraj obstaja. To je več, kot so sposobni dojeti majhni otroci. Vir: http://www.freebetty.com/natural_lives_of_chickens.php

Damjan Likar, objavljeno v reviji AURA, november 2010, št. 255

Fotografija: Bigstockphoto.com