TREBUŠNA ČAKRA – AKTIVIRAJMO MOČ MIRU IN SENZITIVNOSTI

Trebušna čakra je odgovorna za razvoj čustvenosti, v njej domujejo naši občutki in razpoloženje ter želja, v njej se zrcali tudi kakovost naših odnosov. To je širno in bogato polje energij, nekakšna vrata v naše psihično življenje. Pri večini ljudi je ta čakra najdejavnejša. Vedno, ko se odzovemo, ne da bi razmišljali, bruhne energija najprej skozi trebušno čakro. Kadar smo prestrašeni ali če imamo tremo, nas v predelu želodca tišči, začutimo slabost, ob zaljubljenosti pa »metuljčke v trebuhu«. Kot pove že ime, je ta čakra v višini trebuha ali želodca, v fizičnem telesu je povezana s trebušno slinavko, sončnim pletežem in prebavili.

To je tudi čakra največje senzitivnosti in občutljivosti, saj omogoča zaznavo čustev in razpoloženja okolice. Večina ljudi ima to sposobnost naravno dokaj dobro razvito in jo pogosto zamenjuje z intuicijo, ki je kvaliteta srčne čakre.

Jasnovidnemu očesu se trebušna čakra pokaže kot desetlistni lotosov cvet, ki je po tantrični tradiciji svetlo rumen, po ezoterični pa rožnat, z odtenki zelene. V sanskrtu se imenuje ta čakra manipura, to pomeni »mesto draguljev«. V tibetanski tradiciji je znana kot »lotos z dragulji«, v kitajski pa jo povezujejo s popkovno čakro, njen zadnji del je energijsko središče ming men.

V vzhodnjaških tradicijah jo povezujejo z močjo miru in senzitivnosti, to je z odlikami, ki naj bi jih človek razvil v duševnosti. V resnici je največkrat prav nasprotno: ta čakra ni samo najdejavnejša, temveč tudi najbolj neobvladljiva, z njo imamo največ težav. Močna in dolgotrajna čustva – takšna so na primer strah, jeza, skrb, zavist pa tudi silovito in nenadno veselje ter močne želje − lahko trajno poškodujejo trebušno čakro, in tedaj »poči«. Izraz »počeno srce« v resnici večinoma ne pomeni »počenega« srca, temveč »počeno«, poškodovano trebušno čakro.

O obremenjenosti trebušne čakre posredno govorijo težave s prebavo in prebavili ter številne bolezni organov v trebušni votlini: želodca, žolčnika, jeter, trebušne slinavke. Med boleznimi sodobnega človeka je na prvem mestu rak debelega črevesa.

Trebušna čakra je povezana z elementom vode. Tako kakor že vsako najmanjše dogajanje vzvalovi vodo, se tudi čustva in občutki naglo spreminjajo in to spominja na valovanje vodne gladine ali na plimo in oseko. Simboli za obvladano čustveno energijo v trebušni čakri so mirno morje ali vodna gladina nasploh, in kristalni kelih, napolnjen s čisto vodo.

Nekateri napačno pripisujejo trebušni čakri najpomembnejšo vlogo med čakrami in jo častijo kakor živalske ali instinktivne možgane, ki menda zmeraj povedo pravi odgovor. V resnici pa je to astralna senzitivnost, ki sicer daje neko informacijo, na primer o občutkih drugih oseb ali o ozračju v prostoru, vendar tega ni mogoče primerjati s senzitivnostjo srca; res pa je, da mora to večina ljudi šele razviti.

Kako prebuditi mir in senzitivnost trebušne čakre

Priporočljivo in pomembno je razbremeniti trebušno čakro pritiska psihe in začeti čustva vzgajati, kultivirati. Čustva so energija, imajo svojo inteligenco in se vedejo podobno kakor otroci. Zato jih ne smemo niti nasilno zatirati niti jih nenadzorovano sproščati, kajti učinek bo obakrat nezaželen. Kako bi si želeli, da bi vzgajali nas in kako bi si sami želeli vzgajati svoje otroke? Začnimo vzgajati svojo čustveno naravo potrpežljivo, z razumevanjem in ljubeznijo, a tudi z omejitvami in prioritetami.

Kadar koli začutite večji čustveni nemir, lahko za začetek naredite tole dihalno vajo: Dobro prezračite prostor in se namestite tako, da vam bo udobno – lahko sedete ali ležete. Položite si roke na trebuh in zaprite oči. Potem občutite dihanje v območju popka. Bodite pozorni na dihanje pod dlanmi v trebuhu − dve do tri minute ali tako dolgo, dokler vam bo prijalo. Izdihi naj bodo daljši kakor vdihi. Nato pustite eno dlan na trebuhu, drugo pa si položite na sončni pletež ali na želodec in bodite znova pozorni na občutke pod dlanmi. Nazadnje položite spodnjo dlan na prsni koš, druga pa naj ostane na sončnem pletežu. Še zadnjikrat občutite telo in dihanje pod dlanmi. Morda se boste tako sprostili ali celo zadremali.

Lahko naredite tudi tole vizualizacijo: v domišljiji si predstavljajte nemirno morsko ali jezersko gladino in čim bolj nazorno glejte, kako se razburkana vodna gladina umirja. Vajo delajte toliko časa, kolikor je potrebno, da se gladina vode povsem umiri. V domišljiji tudi vidite, kako postaja voda čedalje čistejša, dokler se nazadnje povsem ne zbistri. V njej se zrcalijo zelenje, oblaki, ptice …, ki priletijo in odletijo, vodna gladina pa ostaja mirna in čista ne glede na dogajanje okoli nje.

Duševnost sproščajo tudi narava in ubrani zvoki, zato pojdite čim pogosteje v gozd, k vodi ali na vrt, in če boste zraven zapeli ali zamrmrali svojo priljubljeno melodijo, se boste gotovo dobro počutili.

Rok Tomašič; članek je bil objavljen v reviji AURA, junij 2014, št. 297

Več ...