Vsaka generacija se z nostalgijo spominja nekdanjih časov in svoje mladosti. Toda ne glede na to, da so mladi vseh generacij uporniški in skušajo zaživeti po svoje tudi tako, da se uprejo ustaljenim družbenih pravilom, pa toliko nasilja in neobčutljivosti do težav drugih ljudi, kot se danes kaže pri mladih, še ni bilo.

Šole morajo celo zaposliti varnostnike, da lahko učenci in učitelji v miru preživljajo čas v šoli. Veliko nasilja je predvsem v ameriških šolah, pa tudi na naših šolah so nasilneži, ki jih ne morejo obvladati ne starši, ne učitelji in ne policija. Splet je poln posnetkov krutega izživljanja nad vrstniki in včasih celo nad učitelji. Nasilni posamezniki, ki jih v nasilje žene že njihova narava so zmeraj bili, vendar je danes veliko takšnih, ki so nasilni zaradi posnemanja podobnega vedenja svojih virtualnih junakov na televiziji, v filmih, na spletu ali zaradi otopelega sočutja kot posledice igranja nasilnih računalniških igric.

 

Temne energije iščejo oprijemališče

Duhovna zakonitost pravi, da se tisto, v kar človek usmerja svojo energijo, krepi. Energije, ki izhajajo iz nasilnih videov, filmov ali računalniških iger se tihotapijo v človekove misli in čustva ter jih počasi, neopazno, toda zanesljivo, zastrupljajo. Kar je bilo nekoč grozljivo in zastrašujoče in nekaj, kar si niti zamisliti ni bilo mogoče, je danes resničnost.

Nekateri mladostniki pod vplivom pripomb sošolcev ali njihovega mobinga storijo celo samomor. Večinoma so bili to tisti, ki so veliko časa namenili stikom na družbenih omrežjih ali veliko let igrali skupinske nasilne računalniške igrice in tako večino časa preživeli v domišljijskih svetovih namesto v pravem okolju. Mladostniki se danes pogubljajo v imaginarnem svetu, ki ne krade samo njihovega časa, temveč jim srka tudi energijo in jih odvrača od stika z duhovnim v sebi. Posledica takšnega vedenja so izguba volje, zasvojenost z igrami in družabnimi stiki, oslabitev življenjske energije in zapiranje vrat v lasten duhovni svet. Sčasoma postajajo vse bolj neobčutljivi za zaznavanje duhovnega in višjega v življenju. To lahko seže celo tako daleč, da takšna oseba vse, kar je višjega, lepšega ali poduhovljenega zaznava kot duševno in fizično moteče ali tega celo ne more prenašati.

Predvsem mladostniki se ne zavedajo, da počasi izgubljajo povezavo s svojo notranjostjo, z duhovnim delom sebe. Spreminjajo se v robote, ki se jih usmerja od zunaj in iz daljave, ne da bi se tega sploh zavedali. Za tem pa tiči namen in ne naključje. In tudi ni naključje, da so tako zelo priljubljeni filmi, v katerih so glavni junaki počlovečeni roboti, na primer Transformerji, ki jih Hollywood tako zelo propagira. Futurist Ray Kurzweil je na newyorškem kongresu o prihodnosti v New Yorku izjavil, da se bo do leta 2045 razlika med človekom in robotom izničila. Tehnologija bo tako napredovala, da bodo roboti povsem enaki ljudem, ljudje pa bodo do tedaj že postali podobni robotom.

 

Bitja nevidnih svetov

Način, na kateri vidimo svet in življenje, oblikuje svet, v katerem živimo. Če se bodo mladostniki vse bolj odtujevali vsem pretanjenim, pozitivnim občutkom in nastalo praznino polnili z videzom in virtualnimi vsebinami nasilja in grozljivosti, se ne smemo čuditi, da do staršev, učiteljev in vrstnikov ne bodo čutili ne spoštovanja in ne sočutja. Njihova agresivnost je že nevarno visoka in na dan izbruhne ob čedalje banalnejšem povodu. Čim pogosteje ji podležejo, tem temnejši in slabši bo njihov čustveni svet. Kajti vsaka misel in vsak občutek porajata finosnovne energije, ki se usmerijo k cilju misli in dosežejo energijsko polje osebe, na katero so misli usmerjene, hkrati pa vplivajo tudi na energijsko polje tistega, ki kaj takega misli.  Za tistega, ki goji sovražne misli, je prav vseeno, ali jih usmerja na resnično osebo ali na virtualne osebe v svojih računalniških igricah, ker ga takšne misli in čustva enako zastrupljajo. So kot strupene puščice, ki se mu zadirajo v dušo in tam zastrupljajo vse naokrog. Energijsko polje takšnega mladostnika je popačeno in zatemnjeno.

Nakopičena negativna energija v mladostnikovem energijskem polju pa priteguje nevidna bitja iz nevidnih dimenzij, ki se zgolj odzovejo na podobne vibracije, kot jih imajo sama.  Naši predniki so ta bitja nekoč imenovali demoni ali hudiči. Danes je veliko ljudi prepričanih, da so to le praznoverne, že dolgo preživele pravljice. To je usodna zmota, ki omogoča negativnim energijam prost vstop. Goethe je zelo dobro zapisal v svojem slavnem Faustu: »Hudiča ljudje ne bi čutili, četudi bi jih stiskal za vrat«.

Po družbenih omrežjih se širi velikanska količina nizkotnih, prostaških zapisov in pogovorov, ki jih ljudje lahkomiselno prebirajo ali poslušajo, ne da bi se zavedali, da se tudi nanje prenaša sovražna energija pišočega. Čim več negativnega pisanja sprejemajo, tem bolj bodo nerazložljivo potrti in prestrašeni. Ker noben človek ni otok, prihaja v resonanco z množičnim negativnim razpoloženjem čedalje več ljudi. Depresiven ali potrt človek je kot radio, nastavljen na radijsko postajo »obup in depresija«. Nanj se usmerjajo snopi podobnih energij, včasih je njihov pritisk tako močan, da jim podleže. Takšnega početja ni mogoče videti, ker vse to poteka v človeku nevidnem svetu, ki je po energijski vibraciji neposredno nad fizičnim svetom, imenujejo ga astralni svet. Čeprav neviden, je ta svet prav tako resničen kakor fizičen. Obstoječe negativne nizkotne energije pa se združujejo v večje gmote, odurne entitete, demone, o katerih so govorili predniki, saj je bilo med njimi veliko jasnovidnih ljudi in se takšnih entitet niso bali brez razloga. Pred njimi so se varovali z molitvijo ali talismani ali pa so jih skušali pomiriti z darovi. Danes se to zanemarja, saj ljudje verjamejo samo v to, kar vidijo, ne da bi se zavedali, kaj vse se dogaja v njim nevidnem svetu. Ali če uporabimo analogijo iz medicine: človek tudi bubonske kuge ne vidi, ko pa doživi njene učinke, je že prepozno.

Nevidni vplivi demonskih bitij iz nevidnega sveta so tudi eden od razlogov, da marsikateri človek nepričakovano izgubi nadzor nad seboj in izbruhne ali počne stvari, za katere si nikoli ni mislil, da bi jih lahko storil. Vendar je tem bitjem sam odprl pot in jih povabil v svoje življenje. Ko na primer človek laže, se v finosnovnem nevidnem svetu krepi demon laži. Četudi je laž majhna in nedolžna, zgolj vljudnostna, kljub temu takšni nevidni entiteti oddaja svojo energijo. Če pa je laž večja in se je morda po naši zaslugi celo razširila med ljudi, pa se demon laži močno okrepi. Tudi vsa druga negativna čustva pomagajo ustvarjati različne zle entitete, ki vplivajo na naš svet in uničujejo vse, kar lahko – dobre misli in trud ljudi, da bi bilo na svetu bolje. Sami smo torej odgovorni, če ta zla bitja hranimo s svojimi mislimi in občutki in tako tlakujemo pot k tragedijam, kot so na primer samomori mladih ljudi.

To negativno spiralo krepi tudi elektrosmog, ki v duhovnem smislu Zemljo in njene prebivalce čedalje bolj ovira pri sprejemu višjih duhovnih vibracij in tako pripomore h krepitvi materializma in nezanimanja za duhovno. V boju med dobrim in zlim destruktivne računalniške igrice in negativne vsebine na televiziji in spletu z vsemi zlaganimi in negativnimi čustvi vred, krepijo moč temnih sil.

 

Kaj storiti

Ljudje je dobro ozaveščati o teh stvareh, saj niso dovolj seznanjeni niti s temeljnimi zakonitostmi življenja, da se vsakemu vrne to, kar počne in pošilja, in da bo vsak človek za vse slabo, ki ga je komu povzročil, nekoč moral plačati, če ne v tem, pa onstran, ali kot pravijo, v naslednjem življenju.

Začenja se novo obdobje, ko iz noči temne dobe stopamo v jutranjo zarjo svetlejše prihodnosti. Človek bo v sebi spet odkril spečo božanskost in si prizadeval postati samozavedajoče se srečnejše bitje. Rojevali se bodo otroci polni upanja, in njihova rojstna pravica je biti pripadnik božanskega, svobodnega, srečnega človeštva. Nasprotne sile prav zdaj to skušajo preprečiti, zato delujejo toliko močneje. Ne dopustimo, da bodo zatemnjevale in uničevale čistih duš otrok. Bolje jih spoznajmo z resničnim svetom, namesto da jih učimo, naj se prizadevajo samo za denar. Seznanimo jih s pravimi zakonitostmi življenja in ne dovolimo, da jih pogoltne temna stran spleta ali sveta. Razložimo jim, da opravljanje zastruplja dušo, da virtualni svet hromi voljo in sposobnost imaginacije – ki je ustvarjalna moč. In da se nam vse, kar storimo drugemu, bodisi dobrega ali slabega, nekega dne povrne.

Starši, nadzorujmo, koliko časa naš otrok preživi za računalnikom, televizijo ali govori po mobilnem telefonu in kaj gleda. Onemogočimo dostop otrokom do neprimernih strani na spletu, pogovorimo se z učitelji na šolah, sodelujmo z njimi. V otroški spalnici naj ne bo ne računalnika in ne televizije, saj je to prostor počitka. Naj otrok ne zaspi z mobilnim telefonom ob postelji, ker bo sicer ves čas pod vplivom mikrovalovnega sevanja. Kakovostno preživljajmo skupni prosti čas. Poskrbimo za ustrezen počitek in za čim več lepih doživetij, saj človek ne živi samo za denar. Pravo bogastvo, ki ga bo vsak izmed nas nekoč vzel s seboj bo le to, kar smo komu storili dobrega. Učimo svoje otroke z lastnim zgledom, naj postane ljubeče bitje, da bo imel svetlo prihodnost in z njim tudi mi vsi.

Viktorija Fajfer, objavljeno v reviji AURA ŠT. 301, september 2014

Fotografija: Bigstockphoto.com