Gospa Maguli Gordeladze iz Gruzije že več kot dvajset let zdravi z bioenergijo. Zdaj živi v Nemčiji, v njeni domovini Gruziji pa so ji že julija 2000 po ukazu gruzijskega predsednika Ševardnadzeja podelili medaljo za zasluge pri zdravljenju otrok z bioenergijo. Zmeraj pa je sodelovala z uradno medicino in to počne tudi danes.

Pri zdravljenju z bioenergijo ali informacijsko energijo, kot jo tudi imenuje, pravi, da je pomembno upoštevati pet dejavnikov: energijo, človekovo energijsko polje, tekočine v telesu, notranje organe in čas za sprostitev.

Življenjska energija

Življenjska energija je vsepovsod okoli nas, saj je to sila, ki se nenehno giblje in ohranja življenje na zemlji. Tudi v človeškem telesu je, vendar po njem ni enakomerno porazdeljena. Veliko je je sredi telesa, tam ustvarja toploto, in ta se potem porazdeli po vsem telesu. V organizmu ta energija zagotavlja notranjo temperaturo vsaki celici, pod njenim vplivom se giblje tekočina v organizmu in delujejo organi. Pri svojem delu je Maguli Gordeladze ugotovila, da mora biti temperatura v nogah višja kakor v zgornjem delu telesa in glavi.

Ko človek namerava kaj fizično delati, energija kot tok steče k rokam. V rokah se združujeta dve vrsti energije: psihična, ki teče od glave k rokam, in fizična, ki priteka k rokam iz osrednjega dela telesa. In prav od kakovosti teh dveh vrst energije je odvisna človekova delovna zmožnost.

Skozi dlani gre veliko več energije kakor skozi druge dele telesa. Posebno pomembna je dlan desne roke. Desnica je lahko tudi pripomoček za zdravljenje. Če ima človek veliko energije, jo lahko oddaja skozi dlani in tako zdravi bolni organizem.

Bioelektromagnetno polje

V organizmu potekajo številni fizikalni in kemični procesi, v njem je energija, v organih pa zmeraj tudi tekočina, ki prevaja energijske valove. Ti ustvarjajo okoli organizma polje vibrirajoče energije – bioelektromagnetno polje. Če kateri od organov v telesu zboli, začne oddajati posebne impulze in te je mogoče zaznati z desno roko. Desnica odpira elektromagnetno polje in jo je treba okoli telesa premikati v smeri urnega kazalca, saj v tej smeri energijsko delujejo tudi organi. Impulzi, ki jih tako sprejema zdravilčeva dlan, so različni in odvisni od bolezenskega procesa v organu. Na primer: Če je organ vnet, so impulzi vroči, če je oslabljen, začuti zdravilec v dlani hladen tok energije. Pri vnetjih ima občutek, ko da bi mu v dlani nekaj gomazelo, bolečino pa zaznava kakor zbadanje z iglo. Tumorji oddajajo impulze, podobne valovom.

Pomen tekočine v telesu

Tekočina je nujna sestavina organizma. Usmerja sprejemanje hrane v želodčnočrevesnem traktu in presnovo, nastajanje krvi, menjavo temperature organizma z okoljem. Telesna tekočina sprejema energijsko informacijo iz okolja in jo shrani. Vsaka bolezen posameznega organa se začne z vnetjem, z zvišanjem telesne temperature in redčenjem telesne tekočine. Kemične in rudninske snovi se začnejo strjevati, in to preprečuje prosto gibanje energijskih valov, pretok energije se upočasni. Pojavi se bolečina in organ se poveča.

Zelo pomembna telesna tekočina je cerebrospinalna, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. V enem dnevu se ta tekočina petkrat povsem nadomesti. Posebnost cerebrospinalne tekočine je, da sprejema informacije o spremembah v okolju in notranjosti organizma ter jih po živčnih celicah in hrbtenjači usmerja k velikim možganom. Možganska tekočina zbira in shranjuje energijske informacije vse življenje.

Zelo pomembno nalogo imajo tudi ledvice. Njihova naloga ni samo izločanje urina, temveč tudi uravnavanje vode in menjava energije. Če človek pije preveč vode, organizem ne zmore te količine dovolj hitro predelati in obogatiti z elementi v sledeh in hormoni. Tekočina izgubi kakovost in tako tudi sposobnost varovanja pred boleznimi.

Organi vplivajo drug na drugega

Vsako telo ima ne glede na posameznikovo individualnost enake in enako porazdeljene organe; ti se združujejo v sistem, organizem. Energija se po telesu prenaša po energijskih kanalih (meridijanih) in energijski valovi povezujejo organe. Delovanje organov je povsem odvisno od energijskega ravnotežja, ki je tesno povezano z živčevjem. V telesu so energijska središča − žleze z notranjim izločanjem −, razvrščene hierarhično simetrično in povezane v endokrini sistem. Hormoni, ki jih izločajo žleze, urejajo delovanje organov v njihovi bližini. Na primer: ob desni strani glave je v notranjosti žleza hipofiza. Odgovorna je za sprejemanje in shranjevanje misli ter sposobnost koncentracije. Je tudi osrednja krmilna žleza, ki nadzira energijsko menjavo v organizmu. Nadledvične žleze uravnavajo delovanje ledvic. Ledvice so energijsko povezane z drugimi organi, in sicer z jetri, pljuči, srcem, spolnimi žlezami, vegetativnim živčevjem. Na podlagi dolgoletnih izkušenj je Maguli Gordeladze ugotovila, da se naloge obeh ledvic različne: desna je energijsko tesno povezana z delovanjem pljuč, srca in vegetativnega živčevja, leva pa z delovanjem jeter in spolnih organov. Obe ledvici sta energijsko povezani tudi z mehurjem, nogami in izgubo govora. Ledvice so korenina organizma.

Trebušna slinavka ureja delovanje prebavil. Tesno je povezana z živčevjem in prebavili. Posamezen prebavni organ je energijsko povezan tudi z drugimi organi. Na primer, tanko črevo je po informacijski medicini tesno povezano z vratom, tilnikom, ramenskim sklepom, srcem, očmi in.prepono. Kot kaže praksa, bolečine v desnem ramenskem sklepu nakazujejo, da je nekaj narobe s tankim črevesom ali z energijskimi potmi, ki povezujejo ta območja. Vsi energijski meridijani v telesu so kakor mreža, ki je ni mogoče pretrgati, saj so močno prepleteni med seboj. Energijska središča, to pomeni hormonske žleze, se povezujejo v enovit varovalni sistem organizma. Ta sistem oskrbuje organizem ne le z varovalno, temveč tudi z rezervno energijo, ki je na voljo, če človek hudo zboli.

Pomen sprostitve

S sprostitvijo se v organizmu vzpostavi porušeno energijsko ravnotežje, potreben pa je čas, da se izgubljena energija obnovi. Vsak organ potrebuje za obnovo svoj čas. Najprej se morajo obuditi ledvice in omogočiti, da začne organizem znova delovati. Če so oslabljene, človek že zjutraj nima dovolj energije.

Noben bolnik ne sme pričakovati takojšnje čudežne ozdravitve, saj je ta odvisna od bolnikove življenjske energije. Ljudje pogosto hočejo ozdraveti na hitro, ne zavedajo pa se, da biološki, obnovitveni in sprostitveni procesi zahtevajo svoj čas.

Marko Vesel; objavljeno v reviji AURA, avgust 2012, št. 276

Fotografija: Bigstockphoto.com