Navadna voda, tista, ki priteče iz vodovoda, če je seveda pitna, raztaplja in razkraja bolezenske snovi in strupe v človeškem telesu (predvsem v krvi, a tudi drugih telesnih tekočinah); potem izloča razkrojene in raztopljene strupe predvsem z urinom, a tudi z blatom in s potenjem. Tudi zato je savnanje zdravo. In ko telo s pomočjo vode vse slabo izloči, začno po telesu spet pravilno krožiti očiščene tekočine.

Z vodo se tudi umivamo. Saj veste: čistoča je pol zdravja! Vsaj enkrat na dan naj bi si oprhali vse telo, če smo telesno dejavni, pa tudi večkrat na dan. Zelo pogosto naj bi si umivali tudi roke, zmeraj pa vsaj pred jedjo.

Kar dve tretjini človeškega telesa sestavlja voda, zato jo moramo vsak dan popiti vsaj liter do litra in pol. Ne vse naenkrat, ampak porazdeljeno na ves dan. Če človek ne dobi dovolj vode, lahko zboli in celo umre.

Že slavni Kneipp, rojen leta 1821, je številna obolenja zdravil z mrzlo ali s toplo vodo ali pa z menjavanjem mrzle in tople vode itn. Znano je, da na primer revmatikom zelo pomaga razmigavanje v topli, še najbolje termalni vodi.

Akutno vnetje sklepa, recimo kolena, ramena, prstov idr., lahko močno omilimo z masiranjem z ledom, z gretjem pa blažimo številne kronične revmatične tegobe.

Z ovijanjem telesa v mrzlo mokro brisačo ali rjuho ali s prhanjem s hladno vodo (od nog počasi navzgor) lahko brez kemikalij zbijemo visoko telesno temperaturo itn.

 

Telo in voda

Telo dobiva vodo skozi prebavila, vsrkava pa jo iz črevesja. Ledvice lahko izločijo iz telesa velike količine vode ali samo pol litra na dan, če je zaužijemo premalo.

Z močnim znojenjem, zaradi telesnega napora, vročega vremena ali bolezni izloča naše telo več vode kot navadno. Takrat moramo piti več. Če se sami tega ne spomnimo, nas telo opomni tako, da postanemo žejni. Če izgubljeno tekočino nadomestimo, ostane količina vode v telesu normalna.

Če pa je telo ne dobi dovolj, se lahko izsuši (dehidrira) in zaradi dehidracije človek tudi umre! To je nevarno še posebno pri dojenčkih. Če dojenček eno uro neprenehoma bruha in ima drisko, ga morate nujno peljati k zdravniku.

In še mimogrede: najbrž niste vedeli, da zato, ker ne pijemo dovolj, lahko dobimo na primer tudi ledvične kamne.

Sicer pa je znano, da človek brez hrane zdrži tudi nekaj tednov, brez vode pa umre v sedmih dneh ali še prej.

Zakaj je voda tako pomembna?

Zato ker kar dve tretjini človeškega telesa sestavlja voda. Človek, ki je težak 70 kilogramov, ima v telesu kar 42 litrov vode. Od tega je je 23 litrov v celicah, 14 litrov med celicami in približno 5 litrov (sedem odstotkov vse tekočine) v krvi.

Vzroki za izsušitev so lahko poleg zunanjih visokih temperatur še: premalo pitja, bruhanje, driska, pretiravanje z odvajali, čezmerno potenje, zvišana telesna temperatura itn.

 

Občutek žeje ni zanesljiv

Ko postanemo žejni, smo že nekoliko dehidrirani, to velja zlasti za otroke in starejše ljudi! Zato moramo nadzorovati, koliko popijejo.

Tudi pri intenzivnem telesnem naporu lahko izgubimo že preveč tekočine, preden občutimo žejo.

Sploh pa ne pozabimo piti, kadar je zunaj vroče, ko imamo povišano telesno temperaturo, ko bruhamo ali imamo drisko.

Ne čakajmo, da bomo začutili žejo, temveč izpijmo kozarec vode ali dva, še preden smo žejni! Če spijemo več vode, kot je potrebujemo, ne bo nič narobe, saj se izloči s sečem!

 

Najprimernejše tekočine za žejo so: voda, negazirana mineralna voda ali nesladkan sadni ali zeliščni čaj.

Alkohol, prava kava, sladki sokovi, kokta, kokakola ipd. niso primerni za odžejanje telesa. Prav tako niso priporočljive preveč ohlajene pijače, saj lahko povzročajo želodčne težave in drisko.

 

Od 1,5 do 3 litrov na dan

Koliko tekočine, najbolje navadne vode, je treba spiti vsak dan?

Ponovimo: odrasli ljudje naj bi jo spili med vsaj od litra do litra in pol na dan, lahko pa tudi več. Odvisno tudi od tega, koliko kilogramov imajo, ali je zima ali poletje, so telesno dejavni itn. Več vode potrebujejo tudi nosečnice in doječe matere.

Pri športu in fizičnem delu v poletni vročini se potrebe po vodi lahko povečajo kar za tri- do štirikrat. Tedaj jo nekateri, ki so težji, se potijo in so telesno dejavni, lahko popijejo do pet ali še več litrov na dan.

Še več tekočine potrebuje človek, ki uživa slana živila in veliko beljakovin (recimo meso in mesne izdelke). Nasprotno pa sadje, zelenjava in juhe sami pomembno pripomorejo k oskrbi telesa z vodo.

 

Starejši premalo pijejo

Veliko ljudi, med njimi zlasti starejši, večinoma ne pijejo dovolj. Pravijo, da niso žejni. Če hočejo biti zdravi, se morajo naučiti piti. Kako? V steklenico naj si natočijo liter in pol vode in jo počasi izpijejo čez dan.

Nekateri nočejo piti, ker so inkontinetni. Toda s tem si zelo škodijo in zdravje se jim še dodatno slabša!

Izsušitev je namreč pogosto povezana s pomanjkanjem elektrolitov. Kadar se telo izsuši, voda ne prehaja iz tkivnih zalog v kri. Količina vode v krvi se zato zmanjša in krvni tlak se zniža. Pojavita se omotica in omedlevica. Prav zato mnogi starejši ljudje nenadoma padejo po tleh in se pogosto hudo poškodujejo – si zlomijo roko, nogo, dobijo hude rane na glavi itn. Nezadostno pitje povzroča tudi vrtoglavico.

Izguba več kot 0,5 odstotka telesne vode povzroči občutek žeje, večje izgube pa naraščanje temperature, zmanjšano vzdržljivost, pospešen srčni utrip, bruhanje, krče, popolno izčrpanost in psihične motnje. Ob pomanjkanju večjih količin vode se zgosti kri, krvni obtok odpove. Človek, ki izgubi od 15 do 20 odstotkov telesne vode lahko umre.

Poleg zadostnega pitja vode se priporoča še uživanje juh ter zelenjave in sadja z veliko vsebnostjo vode, na primer paradižnika, paprike, zelene solate, kumaric, lubenic, melon, grozdja, breskev idr. Svetujejo tudi pitje fermentiranih mlečnih izdelkov. Pri povečanem potenju nadomestite poleg vode tudi rudninske snovi! Uživajte juhe ter zelenjavo in sadje z veliko vsebnostjo vode.

Voda – zdravilo

Na svetovnem spletu že nekaj časa kroži sporočilo, ki spodbuja, naj pijemo vodo vsako jutro na prazen želodec in si tako izboljšamo zdravje.

To namreč počno mnogi ljudje na Japonskem in Kitajskem. Z znanstvenimi testi naj bi dokazali, da voda dobro deluje pri novih in starih boleznih in tegobah. Tako pomaga pri glavobolu, različnih bolečinah, artritisu, hitrem utripanju srca, epilepsiji, holesterolu, astmi, bronhitisu, tuberkulozi, bolezni ledvic in sečil, sladkorni bolezni, menstrualnih težavah, pri prehladih itn.

Kako se zdravimo z vodo

 Ko se zjutraj prebudite, še preden si umijete zobe, popijte trikrat po dva decilitra vode. Tisti, ki v začetku ne morete toliko spiti, počasi povečujte količino jutranje vode.

• Potem si umijte zobe in naslednje tri četrt ure nič ne jejte in nič ne pijte.
• Po 45 minutah smete normalno jesti in piti.
• Dve uri po vsakem obroku ne smete nič jesti in piti.

Boste poskusili? Nič vas ne stane in nobenih stranskih učinkov ne bo.

 

Koliko dni je treba piti zjutraj vsaj šest decilitrov vode, da boste opazili izboljšanje:

• pri prehladnih obolenjih – dokler traja prehlad,
• pri glavobolu – dan, ko se zjutraj zbudite z glavobolom (kdor dlje časa pije vsak dan osem do deset dvodecilitrskih kozarcev vode na dan, ima veliko možnosti, da bo v mesecu dni pozabil na migreno).
• pri zapeki – 10 dni,
• pri visokem krvnem tlaku – vsaj 30 dni,
• pri gastritisu – vsaj 10 dni,
• pri sladkorni bolezni tipa 2 – vsaj 30 dni,
• pri revmatičnih boleznih – vsaj 180 dni,
• pri raku – vsaj 180 dni,
• če pijemo vodo zjutraj in še čez dan v presledkih, bomo brez strogih diet shujšali,
• pri tuberkulozi – vsaj 90 dni itn.

To zdravljenje nima stranskih učinkov, razen pogostega uriniranja.

Vzhodnjaki pravijo: pijte vodo in ostanite telesno dejavni. Priporočajo, naj pijemo vodo na tešče vsi, ki si želimo dolgo ostati zdravi. Če je ne moremo spiti šest decilitrov, je spijmo vsaj dva. Med jedjo pa: Kitajci in Japonci pijejo pri hrani le vroč čaj po požirkih. Trdijo, da hladna pijača zlepi skupaj maščobe. To upočasni prebavo, povzroča debelost in druga obolenja: povečuje holesterol, aterosklerozo (zamašene žile) itn.

Začnimo torej piti več vode, pa bomo zanesljivo bolj zdravi, vitki in videti mlajši.

 

1. Voda zdravi, pomlaja in pomaga hujšati. Vsako jutro naj bi je spili šest decilitrov na tešče. Bolje vsaj dva decilitra kot nič!
2. Za žejo je najboljša voda iz vodovoda, če je seveda pitna. Vsak dan naj bi je popili vsaj liter in pol, če je vroče, če imamo povišano telesno temperaturo ali smo telesno dejavni, pa še več.
3. Znano je, da revmatikom zelo pomagata aerobna vadba in plavanje v topli, najbolje termalni vodi.
4. Vodo dobimo tudi s hrano. Največ je je v juhah, agrumih (pomaranče, grenivke in limonah), lubenicah, grozdju ipd.

 

Pijmo ves dan in ne šele takrat, ko smo žejni, saj žeja ni vedno zanesljiv kazalnik zadostne oskrbe telesa z vodo, še zlasti ne pri otrocih, starejših in športnikih. Ne pozabimo: kadar je vroče, se potreba po vodi močno poveča. Najprimernejše pijače so voda, nesladkan sadni ali zeliščni čaj.

 

Znaki dehidracije (izsušenosti) so: povečan občutek žeje, utrujenost, glavobol, suha usta, malo ali nič urina, mišična oslabelost in omotica.

 

• Pomanjkanje vode je prvi znak utrujenosti.
• Kozarec vode prežene večerno lakoto.
• Če imamo v telesu samo dva odstotka vode manj, se teže koncentriramo, učimo in spominjamo.
• Pet dvodecilitrskih kozarcev vode na dan zmanjša nevarnost, da bi zboleli za rakom na debelem črevesu in skoraj za polovico, da bi se razvil rak na mehurju.

Voda …

• uravnava telesno temperaturo,
• hladi ali segreva telo,
• prinaša kisik in hrano do vseh organov in organskih sistemov v telesu,
• odnaša strupene ostanke presnove iz različnih delov telesa,
• maže vezi in sklepe,
• je nujna za kemične odzive v telesu,
• blaži tresljaje v očesu in hrbtnem mozgu,

• topi rudninske snovi, vitamine, aminokisline, glukozo in še mnoge druge snovi ter pomaga pri presnovi,

• ustvarja električno in magnetno energijo v vsaki telesni celici in tako zagotavlja energijo za življenje,
• povezuje telesne in umske funkcije,
• redči kri in preprečuje njeno strjevanje ter povečuje učinkovitost rdečih krvničk, ki iz pljuč prenašajo kisik v druge dele telesa,
• zmanjšuje mašenje arterij v srcu in možganih in tveganje srčnih napadov in kapi,
• zmanjšuje stres, anksioznost (tesnobo) in depresijo,
• normalizira obnavljanje krvi, v kostnem mozgu pomaga preprečevati levkemijo in limfom,
• gladi kožo in blaži posledice staranja,
• pomaga ločevati med občutkoma žeje in lakote,
• daje očem lesk,
• pomaga premagovati utrujenost,
• povrne normalni ritem spanja,
• daje moč in energijo nujno za delovanje možganov, predvsem za mišljenje itn.

 

Živa Avanzo, objavljeno v reviji AURA št. 223, marec 2008

Fotografija: Bigstockphoto.com