Svetloba nas hrani, barvna svetloba pa zdravi. S spektrokrom terapijo se lahko blago lotimo številnih bolezni in težav.

Zdravljenje s svetlobo in z barvami ima sicer že zelo dolgo tradicijo, je pa zaradi prevlade biokemije že približno petdeset let prisiljeno spati kot Trnuljčica. Pomen barv so poznali že v prazgodovini, kajti zaznavanje teh ni omogočalo samo spoznavanje lepot stvarstva, temveč tudi boljše skupno življenje.

Barve s svojim sporočilnim delovanjem vplivajo neposredno na človekovo duševnost in tudi na čustva. To pojasnjuje, zakaj so barve v antiki imele veliko opraviti z močjo; kdor je imel barve, je večinoma vladal tudi ljudem. Kot zgled naj omenim škrlat, barvilo, ki so ga pridobivali iz posebne vrste morskega polža in je bilo dražje kakor zlato.

Barve so vsepovsod

Svetloba in barve so v sodobnem svetu vsepovsod, zato je prav nenavadno, da so pri zdravljenju tako zelo zapostavljene. Če opazujemo človekovo telesno zgradbo, vidimo, da je telo sestavljeno iz nešteto pigmentov (torej barvil) in drugih svetlobno dejavnih molekul, zato težko razumemo, zakaj svetloba in barve niso pri zdravljenju bolj uporabljane. Le stežka bi našli metodo, ki bi imela tako malo stranskih učinkov kot zdravljenje z barvno svetlobo, in je, seveda če jo uporabljamo pravilno in pravočasno, hkrati blaga in učinkovita. To vedno znova dokazuje ne samo moja dolgoletna praksa, temveč tudi praksa drugih zdravilcev s tega področja, med drugimi prav izsledki znanstvene razprave iz leta 2005 z naslovom A Critical Analysis of Chromotherapy and Ins Scientific Evolution (Kritična analiza barvne terapije in njen znanstveni razvoj), ki sta jo objavila S. Azeemi in S. Raza z Oddelka za fiziko Univerze v Balochistanu, Quetta, Pakistan.

Svetloba in pigment

Toda vrnimo se k naši temi o barvnosvetlobni terapiji ali kromoterapiji ter njenih možnostih o tem, kako blago in biofizikalno je mogoče zdravje ohraniti ali si ga znova pridobiti. Izraz barvnosvetlobna terapija uporabljam zato, da to vrsto terapije razmejim od drugih oblik barvnih terapij, kajti ni isto, če si človek ovije okoli vratu turkizni šal ali če mu vrat obseva turkizna svetloba. Kadar si okoli vratu ovijemo turkizni šal, delujejo pigmenti v šalu, v drugem primeru pa deluje svetloba. Pigmenti in svetloba učinkujejo prav nasprotno; to lahko preverimo, če vzamemo posodico z vodo: čim več različnih barv človek spere s čopiča v isto posodo z vodo, tem bolj temni njena vsebina, dokler ne postane rjavo črna. To je zgled tako imenovanega subtraktivnega mešanja barv, ko vsak pigment odvzame drugemu pigmentu del prvotno bele sevalne mešanice. Nekaj drugega pa se zgodi, če človek meša med seboj različne barvne svetlobe. Tedaj na primer iz rdeče, zelene in modre, če jih ustrezno osvetljujemo drugo čez drugo, nastane bela svetloba. To je zgled aditivnega barvnega mešanja, ko vsaka barvna svetloba prispeva svoj delež, dokler naše oko nazadnje ne prepozna bele svetlobe.

Oči in koža

Pri zdravljenju z barvami moramo torej dosledno ločevati med aditivnim in subtraktivnim mešanjem barv, kajti sicer hitro nastanejo zmeda in očitki. Da bi se temu ognili, bomo v tem prispevku govorili samo o uporabi barvne svetlobe. Prav tako ne bomo namenili toliko pozornosti psihičnemu delovanju teh svetlob, ampak njihovemu fizičnemu vplivu.

V človeškem telesu sta dva sprejemna organa za svetlobo, ki se med razvojem zarodka razvijeta celo iz iste zarodne plasti – oči in koža. Goethe, ki je zelo intenzivno proučeval zaznavanje barv z očmi, je zmeraj znova ugotavljal, da barve, kakršne vidimo, lahko obravnavamo samo v povezavi z očmi.

Barva torej ni nekaj absolutnega, ločenega od oči, temveč pojav, ki je neločljivo povezan s človeškim očesom. Če ni zaznavanja z očmi, tudi barve ni, temveč je samo valovna dolžina – in to velja tudi za kožo. Če želimo ugotavljati delovanje barve na telo, si samo z Goethejevim barvnim krogom ne moremo pomagati, ker ta velja samo za oči. Po drugi strani pa ne zadošča niti fizikalna zasnova, torej mavrični spekter po Newtonu, ker barve delno učinkujejo tudi skozi oči. Potrebujemo torej sistem barv, ki združuje fiziološke in tudi fizične lastnosti.

Zgodovina zdravljenja z barvno svetlobo

V tem prispevku bomo govorili o sistemu spektrokrom, ker ta izpolnjuje obe zahtevi. Uporabljati so ga začeli ob koncu 19. stoletja, v času, ko so še zelo cenili pomen svetlobe. Tedaj so izumili žarnico, to pa je bil tudi čas, ko sta se s svetlobo ukvarjali fiziologija in medicina. V obdobju industrializacije in z njo povzročenim onesnaževanjem zraka so spoznali tudi bolezni, povezane s pomanjkanjem svetlobe, na primer rahitis in tuberkulozo, ter se jih bali. Zdravili so jih predvsem s sončno svetlobo, toda moderno je postalo tudi zdravljenje z barvno svetlobo, zlasti v Združenih državah Amerike. Tako je na primer general Augustus Pleasonton nadrobno proučeval delovanje modre luči, najprej v svojem rastlinjaku pri gojenju vinske trte, pozneje pa je svoje poskuse uspešno razširil še na živali in ljudi.

Zdravnik Seth Pancoast je uporabljal pri zdravljenju poleg modre svetlobe tudi rdečo in ugotovil povezavo z vegetativnim živčevjem: rdeča ustreza aktivnemu delovanju simpatikusa, modra pa vpliva na obnavljajoči in sproščujoči se parasimpatikus.

Najpomembnejši zagovornik zdravljenja z barvno svetlobo je bil vsekakor Edwin Dwight Babbitt, ki je zdravil ljudi z vsemi svetlobnimi barvami barvnega spektra, pri tem se je ravnal predvsem po Goethejevem barvnem krogu. Vsi trije začetniki sodobne kromoterapije so dosegli vrhunec pred vpeljavo električne svetlobe in bili navezani na sonce kot svetlobni vir.

Dinshah P. Ghadiali

Sistem spektrokrom je odkril indijski izumitelj in zdravnik Dinshah P. Ghadiali, ki je že mlad spoznal možnosti elektrike. Bil je tehnično zelo nadarjen, ukvarjal pa se je tudi z zdravljenjem. Tako se je nekega dne odločil, da bo skušal ozdraviti hudo bolno sodelavčevo hčer. Klasično zdravljenje je odpovedalo in zdravje mladega dekleta se je naglo slabšalo. Dinshah je bil prisiljen ukrepati hitro in tedaj se je spomnil na dela in uspehe Babbitta, ki je pri takšni bolezni uporabil indigo obarvano svetlobo.

Dinshah si je kot svetlobni vir sposodil kerozinsko luč, pred to pa pritrdil indigo obarvano steklenico. S tem je osvetljeval mlado bolnico in njeno stanje se je zelo izboljšalo.

Tako se je rodila terapija spektrokrom. Zdravljenje je bilo uspešno, vendar je Dinshah želel tudi znanstveno preveriti, zakaj je preprosta barvna svetloba tako uspešna. Posvetil se je razvoju zdravljenja z barvno svetlobo in raziskovanju, saj so mu bili znanstveni dokazi in razlage zelo pomembni.

Barve in znanost

Bistvena zahteva znanstvenega pristopa je, da je mogoče metodo in izide ponoviti. Glede na te zahteve je Dinshah razvil ne samo obsežen barvni krog z dvanajstimi barvami, temveč se je ukvarjal tudi s standardiziranjem barvnih filtrov in svetlobnih virov. Pri tem mu je pomagal izum električne svetlobe, saj ta sije stalno enako kakovostno, intenzivnost in barvna sestava sončne pa se nenehno spreminjata. Naslednja prednost električne svetlobe je bila tudi, da jo je lahko uporabil zmeraj, kadar jo je potreboval. Dinshah je moral v tistem času sam razviti in konstruirati diagnostične in zdravilne pripomočke, saj zaradi svoje velike zahtevnosti ni mogel ali hotel uporabiti tehnike svojih predhodnikov.

Izumil je itizometer, z njim je lahko meril tudi najmanjše temperaturne spremembe na površini kože. Tako je izpopolnil diagnostiko različnih bolezenskih stanj na podlagi temperature, ali kot bi rekli temu danes – infrardečega sevanja. Prav uporaba itizometra mu je pomagala, da je bolje spoznal, kaj se dogaja pri različnih boleznih na ravni celic in biokemično pri presnovi.

Ko je Dinshah opravil na stotine meritev s tem pripomočkom, je ugotovil, da je v ozadju simptomov vsakokratne bolezni neka logika, in ta mu je omogočala določiti najboljše zdravljenje glede na bolnikovo individualnost. Na njegovih navodilih za obsevanje s svetlobo še danes temelji uporaba metode spektrokrom pri boleznih. Navodila je v svoji knjigi Es werde Licht objavil Dinshahov sin Darius.

Po dolgoletnem raziskovalnem delu je začel Dinshah – tedaj je živel že v Združenih državah Amerike – z izsledki svojega proučevanja in dela seznanjati svet. Veliko je predaval in poučeval slušatelje o prednostih metode spektrokrom. Z letom 1920 se je tej vrsti zdravljenja povsem posvetil. Navdušenja mu niso skalili niti proti njemu sovražno usmerjena farmacevtsko medicina niti pristojni uradniki, ki so ga skušali onemogočiti, kajti Dinshah se je do konca življenja bojeval za uveljavitev in širitev svoje metode. Morda bi nanj celo pozabili, toda skupina navdušenih zdravilcev je v temnih desetletjih 20. stoletja njegovo metodo rešila in jo ohranila vse do današnjega stoletja fotonov.

Kaj potrebujemo za terapijo spektrokrom

Da bi uživali koristi zdravilne terapije spektrokrom potrebujemo le dober svetlobni vir in ustrezne barvne folije. Kontinuirani svetlobni spekter pa zagotavlja le klasična žarnica, ki v kombinaciji z natančno določenimi barvnimi filtri ustreza zahtevam metode spektrokrom, sodobne sijalke pa za to niso primerne. Klasična žarnica namreč oddaja vidno svetlobo, hkrati pa tudi nevidno bližnje infrardeče sevanje, zato dobi človek po njej spektralno barvno svetlobo, ki ne le povečuje energijo v celicah, temveč tudi uravnava presnovo. Z uravnoteženim barvnim razponom lahko človeški in živalski organizem namensko stimuliramo, harmoniziramo ali pomirjamo.

Barve

Tistemu, ki uporablja metodo spektrokrom, je na voljo dvanajst natančno določenih temeljnih barv in še pet vmesnih, za boljše uravnavanje barv. Devet spektrokromatskih barv od dvanajstih je v območju mavričnega spektra.

Zelena barva, ki je na sredi, deluje harmonizirajoče in uravnava presnovo. Poleg tega ustvarja neugodno okolje za bakterije, viruse in glive ter jih prežene. V smeri proti rdeči so barve čedalje toplejše in spodbujajo presnavljanje, v smeri proti vijolični, pa se pod vplivom tamkajšnjih barv presnavljanje upočasnjuje, barve pa imajo hladilne lastnosti. Štiri barve levo od zelene se imenujejo infrardeče, barve desno od zelene pa ultrazelene.

Posebno pomembna skupina barv za zdravljenje nastane, če se združita konca mavrice, torej če se zmešata rdeča in vijolična. Glede na razmerje v mešanici nastanejo purpurna, magenta in škrlatna barva – imenujemo jih tudi cirkulacijske barve, ker so se izkazale pri zdravljenju motenj srčno žilnega delovanja.

Spektrokromatski barvni krog kaže dvanajst spektrokromatskih barv s kratkimi pojasnili, barvnimi imeni in barvnimi skupinami.

Prostor in način uporabe

Za terapijo spektrokrom potrebujemo majhen, dobro ogret prostor, ki ga je mogoče zatemniti. V ta namen lahko preuredimo tudi kopalnico. Čim manj dnevne ali umetne svetlobe prodre ob želeni barvni svetlobi, tem močneje izbrana barva učinkuje. Pri vseh boleznih si je treba vzeti najmanj pol ure čas za obsevanje s spektrokromatskimi barvami in to dvakrat na dan. (Toda celo tedaj, ko takšnemu zdravljenju človek nameni malo časa, s tem samo pridobi.)

Pri zdravljenju kroničnih bolezni je priporočljivo, da se teden dni izmenično uporabljata barvni svetlobi rdeča in magenta, preden se začne specifično svetlobno zdravljenje. Z rdečo in magento se najprej normalizira delovanje telesa in organizem se pozneje veliko bolje odzove na naslednje barve. Hkrati se omilijo morebitne začetne reakcije, ki so zmeraj znamenje, da se organizem na vpliv barvne svetlobe dobro odziva.

Barvne svetlobe se lahko uporabijo sistematično, torej na veliki površini gole kože, ali bolj lokalno, usmerjeno na posamezen organ ali območje telesa. V knjigi Dariusa Dinshaha Es werde Licht je več kot tristo podrobnih načrtov obsevanja, navedena so tudi območja, ki naj bi jih obsevali, in dana podrobna navodila za vsako barvno delovanje. Vseh učinkov v tem prispevku seveda ni mogoče opisati tako izčrpno, kot je to storjeno v omenjeni knjigi, lahko pa navedemo nekaj zgledov, da boste razumeli način uporabe barvnih svetlob in se natančneje seznanili z delovanjem barv.

Pomoč pri opeklinah

Terapija spektrokrom razlikuje med vročimi opeklinami, ki so posledica delovanja infrardeče toplote ali vročine, in hladnimi opeklinami, ki nastanejo z ultravijoličnim in rentgenskim (ionizirnim) sevanjem. Pri hladnih opeklinah, pri katerih ima človek vročino, se uporabljata modra svetloba in indigo (če je temperatura visoka) po vsem telesu, in rdeča na prizadetih mestih. Če pa človek nima zvišane temperature ali je ta le malo zvišana (do 38 stopinj Celzija), se telo obseva z zeleno in na prizadetih delih z rdečo. Pri poškodovani koži se lahko na prizadetem mestu dodatno uporablja tudi turkizna svetloba.

Ko zdravimo vroče opekline kot posledico opečenosti ali oparjenosti z barvno svetlobo, je to treba dokumentirani. V času, ko je zdravil Dinshah, so bile takšne fotografije celo dokazno gradivo na sodišču. Več o tem bomo izvedeli iz besed kirurginje ginekološke klinike dr. Kate Baldwin, ki se je v začetku dvajsetih let dvajsetega stoletja prizadevala vpeljati metodo spektrokrom v svojo bolnišnico v Filadelfiji.

Glede na spektakularne učinke, ki jih je terapija spektrokrom pokazala v nekaterih primerih in tudi pri osemletni deklici, je omenjena zdravnica izjavila: »Uporaba barv pri zdravljenju opeklin zasluži, da bi jo temeljito raziskal vsak član medicinskega stanu. Z uporabo teh barvnih svetlob se že po dvajsetih do tridesetih minutah povsem poleže občutek opečenosti, ki so ga povzročile uničevalne sile, in se ne ponovi več. Opekline je povzročilo uničevalno delovanje na rdeči strani spektra, predvsem vodik. Če zdaj uporabimo kisik in tako izrabimo modri del spektra, že veliko storimo, da preprečimo poškodbe živcev. Tudi zdravljenje je hitrejše, tkivo, ki nastaja pa mehko in raztegljivo.«

V predavanju, ki ga je imela dr. Baldwinova leta 1926 na konferenci zdravniškega združenja države Pensilvanija, oddelka za bolezni grla, nosu in ušes, je izjavila: »Pri zelo obsežnih opeklinah osemletne deklice se je izločanje urina skoraj povsem ustavilo za več kot oseminštirideset ur; poleg tega je imela temperaturo od štirideset do enainštirideset stopinj Celzija. Dodajanje tekočin ni bilo uspešno in videti je bilo, da deklica ne bo preživela. Potem smo jo iz oddaljenosti 45 centimetrov nad ledvicami dvajset minut obsevali s škrlatno barvno svetlobo, drugi deli telesa pa so bili pokriti. Po dveh urah je deklica izločila 240 mililitrov urina.«

Dekličino opečeno kožo so najprej obsevali z vijolično in indigo barvno svetlobo, pozneje z modro in turkizno. Ko so se rane povsem zaprle, so jo znova obsevali z rumeno zeleno in oranžno, da bi nova koža ostala prožna in ne bi nastale brazgotine.

Pomoč pri sončnih opeklinah

Do sončnih opeklin pravzaprav sploh ne bi smelo priti. Pomembno je vedeti, da potrebuje koža dve do tri ure, preden s pordelostjo, oteklostjo in bolečinami opozori, da je prejela preveč sonca. Zato se nikoli ne bi smeli sončiti toliko časa, da bi se pokazala takšna znamenja, kajti ko se to zgodi, je že prepozno – saj se ne moremo več učinkovito zavarovati. Če pa že pride do sončnih opeklin, lahko terapija spektrokrom zelo pomaga. Sončne opekline povzročijo sončni žarki: infrardeči (»vroče« opekline) in ultravijoličasti (»hladne« opekline). Obe vrsti opeklin je treba ustrezno zdraviti. Vroče opekline zahtevajo barve, ki hladijo (ultrazelene), »hladne« pa je treba zdraviti z barvami, ki segrevajo (infrazelene). Sončne opekline so večinoma kombinacija obeh vrst opeklin. Če dobi opečeni tudi mrzlico, ga je treba zdraviti najprej z infrazeleno svetlobo, torej z oranžno ali rdečo, glede na jakost izraženih simptomov. Šele nato sledi obsevanje z ultrazelenimi barvnimi svetlobami, torej turkizno, modro, indigo in vijolično, saj je treba kožo pomiriti in morebitno temperaturo zmanjšati. Pri hujših bolečinah lahko pri vseh opeklinah obsevamo naenkrat tudi več kot uro.

Pomoč pri prehladih, poletni gripi

Veliko bolezni se začne kot gripozni infekt ali akutni prehlad. Pri prvih znamenjih prehlada (bolečinah v sklepih, pobitosti, nabreklosti nosne sluznice) je zelo pomembno, da se pravilno odzovemo, ker je prehlad mogoče zatreti že v kali. Kolikor prej se začne obsevanje z barvnimi svetlobami, toliko uspešnejše je. Pri prvih znamenjih se približno 20 minut s škrlatno barvo obseva zgornji del telesa z glavo vred (spredaj) – pri tem bolnik globoko diha. Po najmanj enournem premoru se z zeleno svetlobo obseva zgornji del telesa, prav tako od spredaj. Če se stanje izboljša, se lahko obsevata z modro svetlobo glava in vrat. Če ni dovolj časa, je mogoče namesto zelene in modre uporabiti tudi turkizno.

Pri težavah z dihanjem se zaradi otekanja nosne sluznice dobro obnese obsevanje s škrlatno svetlobo. Upoštevati je treba telesno temperaturo: čim višja je, tem močnejšo ultrazeleno svetlobo je treba uporabiti. Turkizna se uporablja pri nižjih telesnih temperaturah, vijolična ali purpurna pa pri višjih.

Izsledki nekaterih znanstvenih raziskav v zadnjih letih so pokazali, da traja prehlad dlje, če bolniki vzamejo zdravila za znižanje telesne temperature in se tveganje, da utegne prehlad preiti v kroničnega, celo poveča.

Cilj vsakega zdravljenja mora biti ohranjanje telesne temperature v zmernih mejah, temperatura se ne sme niti preveč zvišati niti preveč znižati. Prav tako je pretirano pričakovati, da bo nekdo prehlajen in hkrati krepak. Prehlad sproži imunski odziv telesa in v ta namen odtegne energijo, ki je sicer na voljo za motorično telesno dejavnost – zato se tudi počutimo pobiti in si želimo počitek. To je za imunski sistem tudi najboljše, ker učinkoviteje opravi s prehladom in vročino, še zlasti ob pomoči barvne svetlobe.

Težave z želodcem in s črevesjem

Pri driski osvetljujemo trebuh z rumeno barvo, da se pospeši izločanje vsebine iz črevesja. Potem se na sprednjem delu telesa uporabi turkizna svetloba in nazadnje – če se stanje po 24 urah ne izboljša –indigo. Pri težavah z želodcem in s črevesjem je najpomembnejše, da uživa človek tekočo hrano in se izguba tekočine in elektrolitov nadomesti z jemanjem zadostne količine izotoničnih pijač.

Rumena barva krepi delovanje prebavil, uravnava delovanje trebušne slinavke in nežno aktivira leno črevo. Zoper spahovanje uporabljamo oranžno barvno svetlobo.

 

Piki žuželk in klopov

Težave z ugrizi nadležnežev iz sveta žuželk lajšamo s turkizno in indigo barvno svetlobo. Pri močnem srbenju pomaga obsevanje z modro. To lahko opravimo tudi z majhnimi modrimi svetilkami LED, vdelanimi v obeske za ključe ali v vžigalnike. Če sumite, da vas je klop okužil z borelijo, da vam je ob ugrizu klopa koža pordečila in se rdečina širi, poiščite zdravnika.

 

Glavoboli, migrena

Pri glavobolu je pomembno prepoznati, ali ta nastaja zaradi obremenitev in napetosti ali pa ga povzroča napačno delovanje vegetativnega živčevja, kar se zgodi pri migrenskem glavobolu. Šele potem se odločimo, katero obsevanje bomo izbrali. Pri glavobolu stresnega izvora je treba najprej odpraviti stres, zato glavo obsevamo z vijolično svetlobo. Uporabna je tudi purpurna barvna svetloba. Purpurna se uporablja pri migrenskih napadih, tedaj je treba obsevati zgornji del telesa z glavo vred. Med napadi obsevamo z rumeno zeleno in drugimi infrazelenimi barvnimi svetlobami, na primer z rumeno. Obsevanje mora potekati redno, po ustaljenem vzorcu, da se doseže kronobiološko harmoniziranje. Barvna svetloba ustvari kronobiološke oporne točke, z njimi se telo sinhronizira. Tako se doseže ritmičnost vegetativnih funkcij, ki delujejo najučinkoviteje, če se napetost in sprostitev naravno menjavata, tako kot nihalo, ki enakomerno niha sem ter tja.

 

Ženske težave

Metoda spektrokrom se uspešno uporablja tudi pri obravnavi spolnih motenj. Takšne motnje so pogosto kronične, zato jih je treba najprej zdraviti z rumeno zeleno. Glede na sliko simptomov se nato uporabijo še druge barvne svetlobe: oranžna, ki krepi sluznico in izboljšuje prekrvitev, purpurna, magenta in škrlatna spolno delovanje pomirjajo, harmonizirajo ali pa spodbujajo, glede na potrebo. Oranžna in škrlatna varujeta tudi pred menstrualnimi krči, toda med menstruacijami je boljše, če obsevamo zdravljenko z rumeno zeleno in magento.

 

Zimska depresija

Ljudje na splošno mislijo, da je pri obravnavi tako imenovane zimske depresije najbolje uporabljati močno belo svetlobo, vendar je ta slaba za oči in pozimi tudi za telesne biološke ritme. Večina ljudi si tudi ne more privoščiti obsevanja z močno belo svetlobo sredi dneva, ko je tudi sonce v naravi najvišje. Metoda spektrokrom ponuja za premagovanje zimske depresije nekaj učinkovitih možnosti, ki so blažje kakor intenzivna bela svetloba. Rumena svetloba pomaga pri depresijah vseh vrst – to vemo vsaj že od Goetheja naprej. Rumeno barvo zaznavamo kot najsvetlejšo in najbistrejšo, saj učinkovito prežene turobno razpoloženje, ki se pojavi zaradi pomanjkanja svetlobe in svetilnosti. Toda povod za turobno razpoloženje so lahko tudi drugi vzroki. Tedaj uporabimo magento in škrlatno svetlobo. Rumena se uporablja bolj za obsevanje podnevi, škrlatna in predvsem magenta pa za obsevanje zvečer ali ponoči. S temnejšim vtisom ustvarita ti dve barvi mir in ravnotežje v organizmu, ki se v zimskih mesecih že po naravi bolj nagiba k regeneraciji in počitku, vendar mu to stres predbožičnega časa dandanes to preprečuje. Preobremenjeni organizem skuša tudi s čustvenimi svarilnimi znamenji opozarjati, da nekaj ni prav. Pri tem je zdravljenje zimske depresije z barvno svetlobo marsikdaj obzirnejše in učinkovitejše, kakor za ta letni čas pretirana obremenitev z nenaravno belo in modrikasto svetlobo, kajti barve so naravna govorica naših čustev.

 

Preprečevanje težav

Sodobno življenje postavlja pred organizem veliko zahtev, s kateri se človek čedalje teže spopada in ostaja zdrav. Kdo si na primer danes še privošči uživanje rednih obrokov, kdo se zgodaj odpravi v posteljo in zgodaj vstane? Pogoji sedemurnega delavnika v družbi, ki je dejavna štiriindvajset ur, sicer omogočajo, da nakupujemo ob uri in preživimo vsak dan v letu, toda ne v zdravem življenjskem ritmu. Najnovejše raziskave so pokazale, in to ve že večina ljudi, da je življenje v nasprotju z naravnim ritmom in ob nenehnem stresu, za organizem hudo breme. Kdor je prisiljen pojesti hrano hitreje, kot bi se mu utegnila nabrati slina v ustih, mora vedeti, da bo sčasoma preobremenil želodec, jetra, črevo in trebušno slinavko. Tudi v takšnih primerih terapija spektrokrom znova vzpostavlja harmonijo v telesu, in tako prepreči razvoj kroničnih bolezni. Kronobiološka uporaba barvne svetlobe povrne telesu naravne ritme in usklajuje življenjsko pomembno izmenjavo med delom in nedelom, med napetostjo in sprostitvijo. Ob vsej individualnosti našega duševnega in čustvenega območja deluje vegetativni urni mehanizem našega organizma, ki omogoča življenje, najbolje v ritmični izmenjavi nasprotnih igralcev ali antagonistov. In ta urni mehanizem najlaže uravnava svetloba različnih barv. Tako smiselno uporabljamo pomirjajoče barvne svetlobe zvečer in ponoči, svetle, aktivirajoče barvne svetlobe pa so idealne podnevi. Kdor si bo dvakrat na teden podnevi privoščil barvno svetlobno kopel z rumeno zeleno, se mu bo presnova harmonizirala in kroničnih motenj ne bo. Tudi organe, ki sicer delujejo neopazno, lahko od časa do časa okrepimo z barvno svetlobo: jetra z rdečo, sluznico in pljuča z oranžno, srce in ledvice z magento in trebušno slinavko z rumeno. Rumena pomaga tudi zoper lenobnost črevesja in izboljšuje presnovo. Kdor želi zase storiti še kaj več, si lahko omisli redno obsevanje po natančno določenem razporedu, usklajenem z notranjo uro posameznih organov. Ker je uporaba barvne svetlobe prijetna in neškodljiva, lahko, če je zdrav, po mili volji eksperimentira, če seveda pri tem ravna po zdravi pameti.

 

Povzetek

Navedeni zgledi so samo kratek prikaz možnosti, ki jih uporabniku omogoča uporaba metode spektrokrom. Poleg spektakularnih zgledov bi lahko navedli tudi take, ki kažejo, kako lahko usmerjena uporaba barvne svetlobe lajša vsakdanje življenje, ne da bi se takoj zatekli k tabletam. Kakor pri vseh temah, povezanih z zdravjem, velja tudi za terapijo spektrokrom, da seveda ni mogoče reči, da bo zmeraj delovala, saj se vsak človek odziva po svoje. Našteti zgledi tudi niso spodbuda za to, da ne bi več zaupali svojemu zdravniku. Vse akutne bolezni, ki vam jih ne uspe obvladati v nekaj dneh, mora zdraviti zdravnik. Poleg tega zahtevajo nekatere bolezni takojšnjo intenzivno medicinsko oskrbo, kot na primer obsežne opekline, ki so zmeraj življenjsko nevarne!

Pisec članka sem si skoraj dve desetletji nabiral izkušnje z metodo spektrokrom. Kar je napisano v prispevku, temelji na mojih izkušnjah, pridobljenih pri obravnavanju sebe ali oseb iz mojega neposrednega okolja. Iz zakladnice svojih izkušenj terapijo spektrokrom lahko priporočam, hkrati pa opozarjam, da se je pri takšnem zdravljenju treba ravnati po zdravem razumu in začeti z obravnavo preprostejših primerov. Veliko vrst zdravljenja, ki jih uporablja uradna medicina, je tako zahtevnih, da jih zdravnik ne more sam preskusiti, preden jih priporoči bolniku. Pri zdravljenju z barvno svetlobo pa je drugače: vsak, ne glede na to, ali je laik ali poklicni zdravilec, lahko najprej sam preskusi učinke te metode na sebi, preden jo priporoči drugim ali jo uporabi pri bolniku. Sami se najprej prepričajte o včasih prav presenetljivem delovanju barvne svetlobe na vaš organizem in sami spoznajte, kako lahko barve vplivajo na vsa področja bivanja.

Alexander Wunsch, zdravnik&svetlobni biolog, objavljeno z dovoljenjem založbe: ZeitenSchrift, v reviji AURA, november 2009, št. 243

Fotografija: Bigstockphoto.com