Ko je v svoji značilni arheološki opravi s klobukom na glavi 24. januarja letos stopil na oder razprodane Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani, so ga obiskovalci toplo in spontano pozdravili s ploskanjem. Tudi tedaj, ko je spregovoril in rekel: »Zgodovino bo treba napisati na novo,« so zaploskali navdušeno, in tako še nekajkrat med tri ure dolgim predavanjem, v katerem je navajal zgled za zgledom in dokaz za dokazom o obstoju piramid z vseh celin. Trditve je podprl z bogatim slikovnim gradivom in številnimi podatki. Z imeni in funkcijami je omenil tudi strokovnjake, ki so skušali ovreči informacijo in dokaze o bosanskih piramidah, ne da bi prišli, se prepričali ali raziskali, kaj se dogaja. »Ljudje se bojijo, da bi se sesul njihov svet, če podatki ne bi sodili v njihove miselne okvire. Niso sposobni dojeti, da obstaja še kaj drugega od tega, o čemer so prepričani že toliko let,« je rekel in razkril imena strokovnih in uradnih oseb, ki so tudi v Bosni grozile ljudem, da bodo izgubili službe, če bodo sodelovali pri projektu Bosanske piramide, po njegovem mnenju največjem in najstarejšem kompleksu piramidnih zgradb na svetu. Priznam, da po tem predavanju nehote gledam obliko pokrajine drugače – bi se pod katero vzpetino ali hribom lahko skrivala piramida? Pogovarjala sva se uro pred predavanjem v preddverju Hotela Slon.

Piramide so že desetletja vaša strast, vaše poslanstvo. In vendar ste po formalni izobrazbi diplomirani ekonomist in politolog.

In skoraj tudi diplomirani sociolog – študij na tretji fakulteti sem opustil, očitno pa je bila želja ali žeja po znanju velika. Potem sem magistriral in doktoriral – za temo sem si izbral civilizacijo Majev – in napisal petnajst knjig o starodavnih civilizacijah. Opazil sem namreč, da je v naši podobi o preteklosti veliko napačnih ali »sivih« elementov in področij. Začel sem tudi potovati in več ko sem potoval in bral, bolj sem razumel, da nas narobe učijo. Prvič, kot civilizacija smo mislili, da vemo vse o planetu. Pri tem se motimo. Drugič, naš pogled na starodavno preteklost in zgodovino je povsem napačen.

Povsem napačen?

(Za trenutek pomisli.) Pravim, da je tako rekoč vse, kar nas učijo, napačno. Ko govorimo o izvoru človeka, civilizacij in piramid – predvsem, ko gre za piramide, je vse popolnoma napačno. Trdimo, da so piramide gradili samo v Egiptu in Mehiki, vendar so zgrajene na vseh šestih celinah. Za egipčanske pravijo, da so grajene kot grobnice faraonov, vendar ni niti enega dokaza, da so faraoni kadar koli bili tam: ni mumij, ni hieroglifov, ni orodja. Niti enega dokaza ni za to, kdaj, zakaj in kako jih je kdo gradil. Faraoni so pokopani, vendar tristo kilometrov južno od Gize, v Dolini kraljev.

Napačna je trditev, da je egipčansko-faraonska skupnost imela ustrezno znanje, kako graditi piramide. Egipčanske piramide, predvsem tiste največje, Keopsova, Kefrenova, Mikerinova, Snefrujeva, so bile zgrajene pred več kot dvanajst tisoč leti. To pomeni, da so obstajale prej civilizacije, ki so jih gradile. Bosanske piramide pa so še precej starejše od egipčanskih. Govorimo o tem, da razvoj človeštva ni evolutiven, linearen, temveč cikličen. To je zelo pomembna sprememba v pogledu na preteklost.

Koliko piramid je odkritih na Zemlji?

Civilizacija Majev je zgradila sto tisoče piramid. Očistili smo jih samo odstotek – okoli tisoč. Kaj vemo o neki civilizaciji, če leži devetindevetdeset odstotkov njihovih stavb še vedno skritih v džungli?

Pred osmimi leti sem šel na jug Peruja, tam so italijanski arheologi odkrili tri piramide. Ko sem bil pred štirimi leti znova tam, so v kamnitih puščavah našli že štiriintrideset piramid – več sto jih še mora biti tam! Na ozemlju Severne Amerike so piramide cahokia, na jugozahodu države Illinois. Okoli dvesto jih je, imenujejo jih »cahokia mounds«. A to niso zemeljske gomile ali nasipi (mound, angl. gomila op. p.), temveč piramide. Koliko jih je bilo v resnici? Ameriški beli priseljenci so samo v državah od Ohia do Illinoisa uničili nekaj tisoč takih piramid. Poleg piramid je v Evropi na deset tisoče tumulusov, visokih umetnih vzpetin. Piramid je bilo veliko veliko več, kot si predstavljamo. Vse so imele energijski namen.

Ali lahko poveste kaj več o tem?

Ko govorimo o piramidah, ne govorimo samo o mogočnih zgradbah, temveč tudi o energijskih strojih iz davne preteklosti, ko so imeli graditelji drugačno predstavo o uporabi energije, kot ga imamo danes. Niso izrabljali premoga – na tem temelji umazana industrija, niti nafte ali plina – ki sta omejena; niso gradili kablov in daljnovodov – ko se energija pretaka skoznje, praži naše možganske celice. V vseh teh primerih gre za pridobivanje zelo drage in količinsko omejene energije.

Prastari narodi so gradili geometrijsko oblikovane stavbe, ki so bile v resnici perpetuum mobile – geometrija piramide in stožca sta dve najmočnejši obliki, ko govorimo o energiji. Te zgradbe so postavljali na posebnih lokacijah, nad energijsko potentnimi kraji z množico podtalnih voda in energijskega omrežja, ter proizvajali izredno velike količine energije. Najstarejše piramide so velikanski energijski stroji, ki ustvarjajo nekaj različnih vrst energije.

Če prav razumem, želite to dokazati tudi za piramide v Bosni.

V Bosni dokazujemo, da ustvarjajo piramide elektromagnetno sevanje. Na vrhu piramide Sonca je elektromagnetno sevanje 28 kHz, ki ni naravnega izvora, tam smo zaznali tudi ultrazvok enake frekvence. Poleg tega smo izmerili tudi najboljšo frekvenco za človeka, tako imenovano Schumannovo resonanco, ki znaša 7,83 Hz. Medtem ko je na vsem planetu frekvenca, ki narašča (leta 1994 je bila 8 Hz, leta 2012 je bila že 14,5 Hz, leta 2013 15 Hz), bosanske piramide še naprej ustvarjajo frekvenco 7,83 Hz, ki je najugodnejša za človekov umski, telesni in duhovni razvoj.

Poleg tega je pod bosanskimi piramidami velikansko omrežje podzemnih predorov, dolgih več kilometrov. Kolikor globlje greste vanje, boljši je zrak in laže dihate. Koncentracija negativnih ionov v teh predorih je desetkrat večja od tiste na najbolj zdravih krajih planeta. Vse to pove, da je nekdo piramide uporabljal kot idealno okolje za sproščanje, kot neko vrsto zdravilišča, za regeneracijo organizma in celo za pomlajevanje. Izredno velike piramide, kakršne so na primer bosanske, so bile poleg tega tudi neke nekakšen kozmični svetilnik.

Kaj menite o graditeljih piramid?

Graditelji najstarejših, izvirnih in največjih piramid so bili, kar zadeva tehnološko znanje, pred nami. To pomeni, da je bilo to znanje prineseno od kod drugod ali pa je takrat živel homo sapiens, ki je imel bolj razvite mentalne sposobnosti kakor mi. Zakaj to trdim? Ker so znali bolje ravnati z energijami kakor mi.

Je to dediščina atlantidske civilizacije?

Zdi se, da je cikel, ki se je začel pred 8000 leti s Sumerci, Babilonci, Asirci in drugimi kulturami, samo zadnji cikel v razvoju človeštva. Pred tem je bilo neko drugo obdobje, ki se je končalo pred 12 000 leti. Pred tem je bilo tretje, ki se je končalo pred 18 000 leti, četrto pred 55 000 leti in peto pred 75 000 leti. Kar nekaj preteklih civilizacij govori o petih svetovih, med njimi tudi civilizacija Majev; Azteki pa govorijo o štirih svetovih. Ali je mogoče, da je obstajala Atlantida? Seveda je mogoče.

Kam bi umestili civilizacijo Atlantide?

Fizični dokazi potrjujejo, da je bil na sredini Atlantskega oceana velik otok – ali majhna celina, tla so bila ognjeniška. Ruski znanstveniki so s podmornicami našli ostanke plaž in z radiokarbonskim datiranjem potrdili, da so nekatere stare 12 500, druge pa 18 000 let. Mogoče je torej, da je bilo v razvoju Atlantide dvoje obdobij, če ne celo tri.

Nekateri govorijo o Lemuriji, ki je bila v Tihem oceanu. Ko pogledamo geološke dokaze, je res, da je bilo med obalami Japonske, vse do Južne Amerike z Velikonočnimi otoki vred, več zelo velikih otokov. Vsi ti otoki, ki so bili ognjeniškega izvora, so se potopili v kozmičnih apokaliptičnih dogajanjih.

Naš planet je bil v preteklosti izpostavljen številnim meteoritom, v nekem obdobju so zaradi njihovih udarov nastajali vulkanski izbruhi, v katerih so se spuščala ali iz morskega dna dvigala nova kopna območja; takrat so najverjetneje propadle te največje civilizacije. Zanesljivo vemo, da je pred nekaj več kot 12 000 leti prišlo do nepredstavljivih ognjeniških izbruhov, potresov in nazadnje še cunami, višji od tisoč metrov. Cunami, ki je pred nekaj leti zadel Indonezijo, je bil visok petindvajset metrov in je povzročil, da so izginili celi otoki. Predstavljajte si cunami, visok tisoč metrov, in predstavljajte si dviganje Tihega oceana in Atlantika za sto dvajset metrov – skratka, propadle so cele civilizacije.

Ali so bosanske piramide ostanki Atlantide?

To je težko reči. V tem trenutku imamo ocenjeno starost bosanskih piramid vsaj na 30 000 let, to bi pomenilo, da so iz nekega starejšega obdobja Atlantide, mogoče pa je, da bomo pri svojem delu z bosanskimi piramidami segli še globlje v preteklost. V tem trenutku nimamo trdnih dokazov, da so jih gradili Atlantidci, Lemurijci ali nekdo tretji. Res je le to, da imamo ostanke stavb in rabo energij.

Ko sem se pripravljala na pogovor, sem vtipkala v spletni iskalnik Wikipedia geslo »Semir Osmanagić«. Tam je zgodba o vas in bosanskih piramidah popolnoma nasprotna od tega, kar govorite. Uradni arheologi vam zelo nasprotujejo.

Če vemo, kaj je Wikipedia, potem smo kaj takega od njih lahko pričakovali. Ne samo da Wikipedio pišejo zasebni, anonimni posamezniki, deset odstotkov podatkov na Wikipedii je strogo določenih in jih zato ni mogoče spreminjati. Ljudje, ki prinašajo novosti, ki so naprednejši, liberalnejši, dobivajo povsod oznako »psevdo«, napačen, ponarejen: psevdoraziskovalec, psevdoarheolog, psevdozgodovinar, psevdoznanstvenik. Ko skušate te informacije preveriti, ugotovite, da jih ne morete. Potem dojamete, da nadzirajo Wikipedio obveščevalske elite in središča moči. Če je tako, seveda človek ne more pričakovati razumevanja in sodelovanja.

Raziskovanje bosanskih piramid je dostopno vsakemu, ne samo izbrancem. Kulturno in zgodovinsko znanje pripadata vsem nam. Zavzemamo se za svobodno družbo, za družbo svobodnih ljudi, žensk in moških, ki bo imela dostop do brezplačne energije in do znanja za vse ljudi. Če razmišljate tako, potem si z Wikipediio ne boste pomagali.

Zame ni pomembno, da me skušajo očrniti z neresničnimi izjavami, zato ker nimam ega. Pomembno je le, da čim več ljudi pride v Visoko, da začnejo razmišljati drugače, da začutijo energije, ko so tam, in da sami vidijo vse tiste fizične dokaze. Samo iz Slovenije pride vsako leto nekaj tisoč obiskovalcev, zato me ne preseneča velika popularnost tega projekta v Sloveniji. Ljudje sami razmišljajo in sklepajo, ne glede na to, kaj piše v Wikipedii ali medijih.

Kaj mislite s tem, ko pravite, da nimate ega?

Ko se primerjam z ljudmi, kot je dr. Zahi Hawass v Egiptu – človek, ki je dvajset let vodil Egiptovsko vrhovno zvezo za antikvitete in oviral vsakogar, ki je želel iti na piramide ali vstopiti vanje, da bi tam snemal filme … Odločal je, kdo lahko obišče piramide in kakšni bodo scenariji dokumentarnih filmov o njih. Ko vidim, koliko denarja je zaslužil – in zaslužil je milijarde dolarjev, poleg tega pa mislil, da se znanje o piramidah začenja in končuje z njim … Mi delamo popolnoma drugače. Sprejemamo vse, vabimo jih k sodelovanju. K nobeni drugi znani piramidi ni mogoče kar priti in začeti kopati. Ni mogoče priti na planoto Gize ali na planoto v Mehiki ali v provinco Shaanxa na Kitajskem, če niste arheolog ali profesor. Če niste popoln profesionalec, nimate dostopa do takih velikih arheoloških lokacij. K nam lahko pride vsak. Pravzaprav sem človek za stike z javnostjo, piarovec − torej z namenom, da predstavim ta projekt svetu in da začnejo ljudje o njem razmišljati malo drugače.

Če se bodo tisti, ki so me napadali pred šestimi, sedmimi, osmimi leti, kdaj odločili, da bi vseeno prišli, so jim moja vrata odprta. Žalitev si ne zapomnim, nikoli se tudi ne odzivam nanje enako. Moje edino orožje je nasmeh.

Ali meditirate?

Meditiram … (za trenutek pomisli) na različnih krajih in različno. Včasih mi zadošča en sam pogled na piramido Sonca, kajti vse v življenju je energija. Naš planet je velikanska energijska žoga, naše Sonce pa energija. Smo energijske žoge, in piramide so izredno stare in močne energije. Že pogled nanje zadostuje, da dosežete komunikacijo med dvema energijama. Če ste sprejemljivi, boste spoznali in izvedeli še več. Če ste nesprejemljivi, kot je večina naših dogmatskih znanstvenikov, ki gledajo stran, se mrščijo in so brez nasmeha – takšni zaprti ljudje ne dobijo informacije. Najboljše so meditacije pod piramidami pod zemljo, v kompleksu predorov, kjer so energije najmočnejše.

Kot sem omenil, smo v preteklih letih v podzemnih predorih in na vrhu piramide Sonca izmerili elektromagnetno sevanje 28 kHz in ultrazvok na enaki frekvenci. Iz literature vemo, da je to dobra frekvenca za levitacijo.

Ste kdaj levitirali?

(Smeh) Ni se še zgodilo, da bi se fizično telo dvignilo od tal. Ko se sproščamo okoli našega megalita K2 ali okoli drugih megalitov, čutimo, da se po pol ure počutimo izredno lahkotno. Mogoče je, da vsaj naše astralno telo zapušča organizem in da se odpira možnost za nadzorovano astralno potovanje.

Delujete zelo sproščeno in suvereno. Ste po značaju flegmatik?

Nisem flegmatik. Pravzaprav me je težko uvrstiti v katero od značajskih kategorij ali psiholoških tipov. Predvsem bi rekel, da sem našel ravnotežje med duhovnim in materialnim v sebi. Ko to dosežete, vas je težko iztiriti. So ljudje, ki se odzivajo skrajnostno − v plus ali minus; nekdo se zelo hitro razjezi, drugi se zelo hitro razveseli; pri meni ni teh skrajnih občutkov, vendar se vsake stvari lotevam kot nekaj novega in zmeraj radostno.

Druga stvar, ki je pomembna, je, da ne poznam strahu. Živimo v družbi strahu, ki je predvsem utemeljena na strahu pred fizičnim izginotjem in izničenjem. Iz tega strahu izhajajo vsi drugi strahovi: pred izgubo gmotnih dobrin, pred izgubo dela, ljubljene osebe. Živimo v nenehnem strahu, na njem temelji tudi izobraževalni proces, ekonomija, politika. Jaz sem to že zdavnaj razčistil.

Kako vam je to uspelo?

Pomembno je, da človek ve, kako je zgrajen: imamo fizično telo, ki je namenjeno »enkratni uporabi«; potem imamo dušo, ki je skoraj večna, saj duša enkrat nastane in se potem čez čas znova zlije s kozmično inteligenco; in imamo duh, ki je božanska iskra. Duša je v fizičnem telesu, duh je v duši – in čeprav je globoko potopljen v nas, imamo pot celo do njega, se pravi do božanske iskre, ki je naša povezava z božanskim znanjem. Če veste za to zgradbo, potem ni strahu, lahko živite uravnoteženo. To znanje vam omogoča, da preživite to fizično življenje udobno in sproščeno.

Od kod izhaja ta nauk? Spominja na teozofe.

(Sogovornik se nasmehne) Tega ne bi imenoval nauk, saj je to predvsem moja izkušnja, ki traja že desetletja in je kombinacija prakse in teorije. Drži, da so bili teozofi zelo zanimivi, posebno Rudolf Steiner, ki mu je uspelo poseči zelo globoko v preteklost – o tem je veliko pisal − pa tudi v prihodnost, vendar je o tem pisal precej manj. Za nas je pomembno predvsem to, da se naučimo živeti in prebiti to zemeljsko izkušnjo. Žal ne moremo zanemariti vseh fizičnih in materialnih stvari: denarja, načina organiziranja, kapitalizma, pridobitne ekonomije, potreb materije, potrebe po energiji, hrani in vsega drugega. Pomembno pa je najti neko pravo smer in ravnotežje, potem vas nihče ne bo mogel iztiriti.

Na spletu piše, da živite v Hustonu v Ameriki.

Pravzaprav sem se pred tremi leti preselil v Sarajevo. Vendar imam hišo tudi v Hustonu.

Iz vašega urnika potovanj razberem, da niste skoraj nikoli doma.

Zelo veliko potujem. Poleti sem večino časa v Visokem, pri arheoloških izkopavanjih, jeseni, pozimi in spomladi pa zelo zavzeto promoviram projekt po vsem svetu. Grem v velika mesta in tudi v majhna. Enkrat na leto vedno znova prihajam v Slovenijo, v Koper, Maribor, Celje. Obiskujem tudi veliko krajev na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji, na Norveškem, v Nemčiji, Maleziji, Ameriki, Jordaniji, Egiptu. Zelo pomembno je, da širimo sporočilo o tem novem odkritju, predvsem pa, da predstavimo sporočilo o drugačnem pogledu na svet v vsakem kotičku planeta.

Navdušen sem, ko vidim ljudi v Berlinu ali Mariboru, Katarju ali Kuvajtu, ki so odprti in ki razmišljajo zelo podobno: odkrito govorijo o energijah, o duhovnosti. Očitno ima internet poleg vseh negativnih tudi veliko pozitivnih lastnosti. Sklepam prijateljstva in imam stik z zelo veliko čudovitimi ljudmi po vsem svetu. Zame je to velik blagoslov, menim, da sem zelo srečen človek.

Vaša predavanja so dolga skoraj tri ure. Kako to – mar ne morejo biti krajša?

Moja predavanja lahko trajajo šestdeset sekund, na primer v kakšnem intervjuju, če mi dajo na voljo samo toliko časa, v Frankfurtu pa sem imel nedavno ob koncu tedna štirinajsturni seminar. Sicer pa trajajo predavanja približno dve uri in pol, včasih tudi tri, če so obiskovalci posebej dobro razpoloženi. Odmora nimam, zgodi pa se, da ljudje po dveh urah in pol rečejo, da so mislili, da je minilo šele petinštirideset minut.

V čem vidite vrednost svojega dela, poleg tega da govorite o morda največjem odkritju piramid vseh časov?

Za projekt odkrivanja bosanskih piramid sem se dolgo nezavedno pripravljal; kot da bi me vodila neka nevidna roka dvajset let po gozdovih Gvatemale, Hondurasa, Mehike, na Kitajsko, v Peru, Egipt, Bolivijo in druge države. Začel sem razumevati, da so civilizacije obstajale veliko prej in da so bile precej bolj razvite, kakor nas učijo. Od tod je izvirala želja, da bi čim več tega sam spoznal. In več ko sem vedel, bolj sem povezoval stvari, obstoj starodavnih tehnologij in v zadnjem času celo obstoj Teslovih energij. Tesla je eksperimentiral z različnimi vrstami energije, ki so jih poznali v preteklosti.

Potem sem odkril bosanske piramide in začel izkopavati. Si predstavljate: prve piramide v Evropi, največje na svetu. Zdi se vam, da ste odkrili najpomembnejšo stvar vseh časov. Potem sem slišal komentar, da se pravzaprav niti ne zavedam, kaj sem odkril: to niso samo piramide. To se mi je zdelo čudno. Zdaj, osem let pozneje, vem, da je bil ta komentar pravilen: to niso samo piramide, saj so energijski stroji in hkrati tudi dokazi o nekih razvitih civilizacijah.

Kaj želite doseči s tem delom?

Raziskovanje v Bosni ni samo raziskovanje s stališča klasičnih znanosti, kot so arheologija, geologija, paleontologija, temveč tudi zelo prefinjeno raziskovanje energijskih pojavov. Govorijo nam, da moramo biti precej skromnejši, pripravljeni sprejeti novo znanje.

To odkritje ne spreminja samo našega pogleda na prastaro preteklost in zgodovino, temveč lahko izboljša tudi našo prihodnost. Je dokaz, da je naša civilizacija pripravljena na drugačno razmišljanje in na izboljšavo. To, kar delamo v Bosni, je zame najvznemirljivejše znanstveno raziskovanje v svetu danes.

***

BOSANSKA DOLINA PIRAMID

Bosansko dolino piramid je odkril dr. Semir Osmanagić leta 2005, ob svojem prvem obisku kraja Visoko v osrednji Bosni. Pred tem je v desetletjih raziskovalnega dela na potovanjih po svetu obiskal na stotine piramid. Ko je v Visokem videl najvišji hrib Visočica, je ta s svojo piramidno obliko takoj pritegnil njegovo pozornost. Prve geoarheološke raziskave so potrdile globalni pomen odkritja. Dr. Osmanagić je piramide v Visokem poimenoval piramide Sonca, Lune, Zmaja, Zemlje in Ljubezni. Prekrite so z nanosi zemlje in rastlinja, podobno kot stotine piramid na Kitajskem, v Mehiki in Gvatemali.

Če trditve dr. Osmanagića držijo, so to prve in največje evropske piramide: piramidi Sonca (220 metrov) in Lune (190 metrov) sta precej višji od Keopsove piramide (147 metrov). Federalni Inštitut za pedologijo je ocenil starost zemeljskega nanosa piramide Sonca na 12 000 let, zato je ta potencialno najstarejša piramida na planetu. Arheološka odkopavanja so razkrila obstoj najstarejšega in najbolj kakovostnega betona na svetu, največjih keramičnih skulptur ter znake izredno stare pismenosti.

Hrvaški fiziki so pri piramidi Sonca leta 2010 detektirali energijsko sevanje z radijem 4,5 metra, ki prehaja skozi sam vrh piramide; italijanski, finski in srbski strokovnjaki pa so v letih 2011 in 2012 na vrhu piramide detektirali in izmerili pojave elektromagnetnih polj, ultrazvoka in infrazvoka umetnega izvora.

Leta 2008 je bila v Visokem organizirana prva mednarodna znanstvena konferenca o Bosanski dolini piramid, udeležilo se je je petinpetdeset vodilnih znanstvenikov iz trinajstih držav. Potrdili so, da so »bosanske piramide arheološki, in ne naravni pojav, ki ga je treba intenzivno raziskovati«. Na drugi mednarodni znanstveni konferenci leta 2011 so sklenili, da »je treba zaradi obstoja bosanskih piramid, njihove starosti in namena na novo napisati učbenike za zgodovino«.

Dr. Osmanagić pravi, da ni po naključju ene izmed piramid imenoval piramida Ljubezni. »Besede so močne, najmočnejša izmed vseh pa je beseda ljubezen. Ko nosi to ime velikanska piramida, celotno dolino Visoko obarvamo z ljubeznijo,« pravi.

Odkritje predvsem najizrazitejše piramide Sonca in njeni energijski in astronomski pojavi so magnet za znanstvenike in raziskovalce ter svetovne medije, kakršna sta History Channel in National Geographic. V Visoko prihaja vsako poletje na desettisoče prostovoljcev z vsega sveta, da pomagajo pri arheoloških izkopavanjih. Prihajajo tudi množice turistov z vseh celin. Informacije o organiziranem obisku bosanskih piramid iz Slovenije, z vodenim ogledom z dr. Semirjem Osmanagićem, lahko najdete na www.mandala.si.

***

Dr. Semir Osmanagić je raziskovalec, pisec in poslovnež. Rodil in šolal se je v Bosni in Hercegovini. Po doktoratu se je preselil v Ameriko in tam živel do leta 2010. Je direktor podjetja Met Company.inc. s sedežem v Houstonu (ZDA), ki se ukvarja z graditvijo in obdelavo kovin, povezanih z nafto in gradbeništvom.

V Visokem je ustanovil nepridobitno in nepolitično fundacijo Arheološki park: Bosanska piramida Sonca, ki skrbi za izkopavanja in geoarheološke raziskave. Kot profesor antropologije predava na Ameriški univerzi v Bosni in Hercegovini, njegova posebnost so prazgodovinski megalitni ostanki na ozemlju Bosne in Hercegovine. Od leta 2009 je član Društva aleksandrijskih arheologov iz Egipta, istega leta je bil sprejet za prvega tujega člana Ruske naravoslovne akademije znanosti iz Moskve, ki je ena najuglednejših znanstvenih ustanov na svetu.

Barbara Škoberne; pogovor je bil objavljen v reviji AURA, april 2014, št. 295