Obetal se je lep, topel dan s temperaturo 25 stopinj Celzija. Takšen dan so napovedovali tudi v krajevnem časniku, za petek, 2. maja letos, in to še podkrepili z velikim rumenim simbolom sonca.

Iz južne Francije smo se odpravljali domov v Švico, ko smo po naključju pogledali v nebo in pretreseni posegli po fotoaparatu. Namesto da bi do konca naložili avto, smo bili priče, kako se je kristalno jasno nebo nad nami v dobri uri čedalje bolj izgubljalo pod svinčenimi izparinami, ki so jih širila letala nad našimi glavami. Prav šolski primer »chemtrailsov«, ki naj bi jih uradno sploh ne bilo.

Obala med Sanaryjem in Cassisom ne sodi med območje Francije, ki je z letali preveč obremenjeno. Poleg vojaških letal, ki so le redko grmela nad nami, skoraj nismo videli letala. Do tistega petkovega jutra, ki je napovedoval končni prihod toplega obdobja v letu. Nenadoma je več letal hkrati izrisovalo po nebu ravne črte, iz njih pa se je porajala vidna gigantična mreža, ki so jo letala kakor s čopičem slikala po prej sicer povsem jasnem nebu. Lahko smo opazovali, kako je to ali ono letalo hitelo v ostrih 180-stopinjskih zavojih, da bi izpeljalo naslednji element v mreži, tako kot čolniček na statvah leti sem in tja, da iz preje nastane prt. To niso mogla biti potniška letala – od takšnega pilota bi vsekakor zahteval vrnitev denarja za vozovnico!

»Kondenzacijske črte« se niso razkrajale, kot se to dogaja pri običajnih letalskih sledeh, temveč so oblikovale za chemtrailse tako značilne kosmiče, podobne biserom in polepile nebo z mlečnim pajčolanom, kakor da bi ovile sonce v vlečljivo pajčevino. Svetloba je hitro izgubila moč in toploto, ozračje je postalo nenaravno svinčeno.

In če boste rekli: »To že poznam, to je nekaj povsem vsakdanjega,« potem to samo dokazuje, da so danes chemtrailsi že povsod. Pripadniki tajnih služb vedo: Če želiš kaj prikriti javnosti, potem se to najlažje stori vsem na očeh. Kako predrzno uresničujejo to načelo glede chemtrailsov v Franciji, kažejo naše fotografije. Če sem prvi kovček naložil v avto še pri kristalno sončnem nebu, sem zlagal zadnje malenkosti že med opazno zamreženim nebom. In vendar je medtem minila komaj ura.

Pozneje, na avtocesti, smo odkrili, da so se chemtrailsi začenjali tik pred obalo. Letala, ki so letela proti kopnem, so sprožila svoje priprave s pršili očitno tik preden so dosegla kopno. Do tam je bilo nebo še naprej brez oblačka.

Nekaj ur pozneje, približno opoldne, smo se približali Avignonu, ki je oddaljen v notranjost približno sto kilometrov. Ves čas smo vozili pod zelo oblačnim, mlečnim nebom; to je bilo sicer kar prijetno, saj sonce ni sijalo skozi šipo. Toda takšnega vremena pri najboljši volji ne bi mogli označiti za »zelo lep, sončen dan«, kot smo prebrali v časniku La Marseillaise.

To pa bi že lahko rekli za vreme naprej od Avignona: židki rob oblakov nad nami se je nenadoma končal, kot da bi ga prerezali s škarjami. Pred nami je bilo nebo proti severu spet povsem modro. Vendar se ni otoplilo, saj smo se že kar precej oddaljili od Azurne obale. In tudi potrebno ni bilo, da bi moč sonca umetno zmanjševali. Videli nismo nobenega letala več.

 

Zakaj chemtrailsi

Chemtrailsi naj bi skušali preprečiti posledice podnebnih sprememb. To je njihova prva naloga in tega tudi ljudje, ki se na to spoznajo, ne zanikajo. Za to običajne kondenzacijske sledi iz reaktivnih letal ne zadoščajo, saj so sestavljene iz finih kristalov ledu. Glede na vreme in razmere v ozračju se te sledi v nekaj sekundah ali tudi več minutah same od sebe razkrojijo brez preostankov. Nasprotno pa se chemtrailsi v dvajsetih minutah do dveh ur razvijejo v umazane izparine. Pogosto nastanejo značilni disharmonični oblaki, podobni cirusom, in se nato sploščijo v dvodimenzionalno plast oblakov.

Kemična juha, iz katere so sestavljeni chemtrailsi, vsebuje aluminijev prah in barijeve soli, ki del sončne svetlobe odbijajo v vesolje, in toploto, ki jo oddaja zemlja, nato fotokemično preobrazijo v svetlobo in infrardeče sevanje – oboje prav tako odbijejo v vesolje. (Ustrezna tehnologija, ki to omogoča, je izčrpno opisana v tako imenovanem Welsbachovem patentu.) Nosilne snovi chemtrailsov so polimeri (umetne velikanske molekule). Te se včasih oprimejo rastlin, da se belkasto lesketajo in so podobne pajčevini.

Zagovorniki teorij zarote trdijo, da chemtrailse uporabljajo tudi za nadziranje zavesti, ker vsebujejo aluminijevo zmes (barij, molibden in baker), čudoviti električni vodnik za valove ELF (valovi z ekstremno nizko frekvenco), in ta na primer oddajnik, kot je postrojenje HAARP na Aljaski, močno okrepi. V območju valov ELF so tudi naši možganski valovi, s katerimi je mogoče manipulirati na vseh področjih.

Res pa je tudi, da v Združenih državah Amerike pršijo barij v ozračje še iz drugega razloga: tako nastaja gigantski reflektor, ki omogoča delovanje najsodobnejšega tridimenzionalnega radarskega sistema.

Iz nasprotnega razloga pa je nemška vojska od 5. do 7. februarja letos razpršila iz vojaških letal nad Westfalijo skupno 200 kilograma »düppla«, to so uradno priznali šele čez nekaj tednov in to zaradi političnega pritiska. Düppel (ali angl. »chaff«) so miniaturni drobci, ki večinoma vsebujejo kovino in močno odbijajo radarske žarke. V vojaški obrambi uporabljajo chaff zato, da bi zbegali sovražne letalske radarje. Toda na ta način se zrak nasiči z milijardami najfinejših delčkov steklenih vlaken, ki lahko živim bitjem poškodujejo dihalne poti in povzročijo obolenja živcev. To je bil tudi razlog, da so glede tega v nemškem parlamentu postavili vprašanje, na katero je odgovorilo zvezno ministrstvo za obrambo 3. marca 2008 z že omenjenim priznanjem.

Ko pa gre za chemtrailse pa vsi pristojni molčijo, čeprav je njihovo delovanje na nebu še tako očitno.

 

Počasno delujoči strup z nepredstavljivimi posledicami

Civilna letala, opremljena z zbiralniki in pršilnimi napravami, razpršujejo chemtrailse prav tako, kot so to sprva počela predelana vojaška letala. Tim White, veteran iz ameriških zračnih sil trdi, da letališče Pinal Airpark v ameriški zvezni državi Arizoni sodi med najpomembnejše delavnice, kjer neuporabna reaktivna letala predelujejo za pršenje chemtrailsov. Kajti snovi v chemtrailsih so zelo strupene. Pršijo jih po številnih državah, zato povzročajo marsikatero bolezen – te pa večinoma še niso prepoznane. Tako se na primer pri Alzheimerjevi bolezni, prihodnjemu biču vseh degeneracijskih bolezni, pojavlja tudi zastrupitev možganov z aluminijem. Insiderski vir, poimenovan Deep Shield je povedal, da Združeni narodi domnevajo, da bo zaradi chemtrailsov v prihodnjih petdesetih letih predčasno umrlo do dve milijarde ljudi.

Na območju naše zemljepisne širine so danes skoraj v vseh ljudeh opazno visoke vrednosti aluminija in barija, ki ogrožajo zdravje (to se na primer zelo hitro ugotovi z analizo las). Čeprav pridemo v stik z aluminijem na različne načine (cepljenje, dezodoranti, zdravila, posode iz aluminija in drugo), pa s tem ni mogoče razložiti, zakaj v vseh preiskanih osebah lahko dokažemo povišane vrednosti aluminija. Vzrok za to, da pride v naše telo izredno redki barij, pa se drugače kot s chemtrailsi ne da razložiti.

V Združenih državah Amerike se na grozo ljudi širi nova bolezen, katere vzroki še niso ugotovljeni. Iz bolnikov začnejo rasti ob hudih bolečinah, na videz živi tujki podobni vlaknom, ki jih včasih bolniki opisujejo kot gomazenje rilčkarjev pod kožo. Do zdaj ni niti zdravnikom niti raziskovalcem uspelo nedvoumno ugotoviti, iz česa so ta vlakna. Ugotovljeno je le, da niso naravnega izvora. Kot si lahko preberete v članku na naslednjih straneh, je nekaj dokazov, da bi lahko nastanek tako imenovane morgelonske bolezni povzročali tudi chemtrailsi.

 

Primerjava med chemtrailsi in običajnimi kondenzacijskimi letalskimi sledmi

 

KONDENZACIJSKE SLEDI

dolgi kot letalo ali nekaj letal

hitro izginejo

videti so kot vodna para, se zelo vrtinčijo

barva čisto bela

nikoli ne oblikujejo posebnih struktur

pri sončnem siju mečejo intenzivno ostro senco

 

CHEMTRAILSI

večinoma od obzorja do obzorja

se ne razkrojijo, le porazdelijo

se vlečejo, učinkujejo gosto in umazano

barva umazano bela, mlečna

pogosto se gomoljasto kosmičijo

nikoli ne mečejo vidne sence

 

Benjamin Seiler, ZeitenSchrift, objavljeno v reviji AURA št. 228, avgust 2008

Fotografija: www.zeleni.si/chemtrails-kemicne-sledi