Obredi imajo zdravilno moč. So vezi med zavednim in nezavednim. Z obredom lahko od zunaj dosežemo notranjost in se tako odpremo svojemu resničnemu bitju.

Obredi so sestavni del vseh verstev. Pomembni so tudi v sodobni psihoterapiji, ker spreminjajo duševnost. Uporabimo jih lahko zmeraj, kadar kaj končujemo in se podajamo v novo ter se želimo spraviti. Obredi nam lahko pomagajo tudi, da se spoprimemo s svojimi čustvi. Lahko nas oborožijo zoper strah, stres in depresijo. Tudi preprosta obredna dejanja, kot je prižiganje sveče zvečer v tišini, lahko učinkujejo pozitivno in zdravilno. Obredi sami po sebi ne zdravijo – to počne prasila življenja, skrita globoko v njih, ki ji z obredom omogočimo, da deluje.

 

Obred pri zamerah in prizadetosti

Naslednji obred svetujem ljudem, ki bi želeli opraviti z doživetimi zamerami in prizadetostmi.

Vzemite si čas zase in se umaknite v miren kotiček. Prižgite svečo, predse položite papir in se pripravite na pisanje. V spominu se podajte v položaj, ko ste bili prizadeti ali ste zamerili in bi to radi s tem obredom končali. Zavestno se podajte v bolečino, podoživite jo, naj se prikaže v notranjih slikah in občutkih. Vso jezo in prizadetost zlijte v besede. Vzemite si toliko časa, kolikor ga potrebujete. Svoja čustva in misli lahko izrazite tudi z močnimi, obtožujočimi, jeznimi besedami. Ko iz duše prelijete v besede vse, kar vas bremeni, odložite papir in se osredotočite na dihanje, dokler se ne umirite. Potem vzemite zapis in ga sežgite na ustreznem kraju. S tem potrdite, da vas preteklost ne bremeni več, da ste z zadevo opravili, in napoveste, da ste se pripravljeni spraviti z vsem, kar je bilo.

 

Življenju je treba zaupati

Prenehajte dolžiti druge in sebe. Z zaupanjem se usmerite v življenje, ki je pred vami. Kadar koli se boste v mislih vrnili k svoji prizadetosti in zameri, se spomnite na ta obred. Če se vam bo zahotelo, ga lahko tudi ponovite.

Moramo se uriti v tem, da vse svoje življenje razumemo kot obred, v katerem slavimo božansko. Če nam to uspe, bomo živeli zavestneje. Dojeli bomo, kaj je mislil Jezus z besedami: »Božje kraljestvo je v vas.« Razumeli bomo tudi, kaj je Jezus mislil, ko nas je pozval, naj razvijemo zaupanje do življenja, tako kot ptice pod nebom in lilije na polju. V tem pravzroku, ki je naše pravo domovanje, smo varni. Z zaupanjem se mu lahko izročimo.

Willigis Jäger: Űber die Liebe (O ljubezni), objavljeno v reviji AURA, januar 2010, št. 245

Fotografija: Bigstockphoto.com