Pomlad se še obotavlja, kajti zima letos še zmeraj kaže ostre zobe. Vendar se dan daljša in kljub nizkim temperaturam se življenje že začenja prebujati. S svojo preprosto in samoumevno ljubkostjo nas najprej razveselijo zvončki in trobentice, pritegne pa jim tudi ptičji svet. Ne toliko z barvami, kot s pesmijo, ki se dotakne tudi človeških čutov, čeprav himna ljubezni pernatih pevcev še zdaleč ni namenjena samo njim. Z vrha bližnje smreke se razlega zvonki in glasen napev. Med posameznimi kiticami pevec umolkne, kot bi prisluhnil, kaj misli o njegovi umetniji okolica, in to doda nastopu slovesen pridih. Že po kratkem premoru se znova razlega odločna, življenja polna melodija. Naznanja začetek vedrejših dni, zato nas ne more pustiti brezbrižne.

Seli se le na krajše razdalje

Cikovt (Turdus philomelos) je srednje velik predstavnik družine drozgov. Ime je dobil po značilnih kratkih klicih, s katerimi se oglaša najpogosteje med letom ali takrat, ko vzleti. Ljudje mu pogosto pravijo kar drozg. Pevske sposobnosti so zaznamovale njegovo ime v večini jezikov, pevski talent pa je bil tudi kriv, da so ga nekoč številni ptičarji ujetega gojili v kletkah in preletalnicah. Poje samec, ki s pesmijo označuje svoj okoliš in vabi samico.

Cikovt je selivec, ki prezimuje v sredozemskih deželah, torej se na pot ne odpravi tako daleč, kot se nekatere druge vrste ptic. Nekateri cikovti ostanejo pozimi celo doma. Med pticami selivkami se med prvimi vrne iz toplih krajev, zato lahko njegovo pesem poslušamo že zgodaj februarja.

Glede življenjskega okolja ni posebno izbirčen. Najdemo ga v gozdovih, zlasti tistih z bujno podrastjo, v odprti pokrajini pa se naseli tam, kjer raste vsaj kakšen grm, drevo ali živa meja, ki razmejuje polja. Tudi v mestu se dobro znajde, če urbano okolje premore park, vrtove z živimi mejami in okrasnimi grmi.

Samica spleta odprto gnezdo z globoko gnezdilno globelico, ki jo na debelo obloži z ilovico, pomešano z drobci preperelega lesa in to je značilno za to vrsto. Po tem razlikujemo cikovtovo gnezdo od kosovega, ki nima ilovnatega ometa. Cikovtovo gnezdo je iz suhe trave in listja, največkrat na osamljeni majhni smreki, v mestih pogosto v živi meji. Ilovnata obloga gnezdilne kotanje je tako trdna, da lahko gnezdo kljubuje slabim vremenskim razmeram kar nekaj let, preden dokončno razpade. Gnezdo je sicer namenjeno le eni gnezditvi.

Cikovt se prehranjuje z deževniki, žuželkami in njihovimi razvojnimi oblikami ter polži. Ko zorijo plodovi grmovnic, se hrani tudi z njimi, podobno kot drugi predstavniki drozgov. Cikovt je edini med ptiči, ki se hrani tudi s polži v hišicah. Polža s hišico preprosto razbije ob trd predmet, ki ga najde v okolici, na tako imenovanem nakovalu. To je navadno kamen, ki izstopa iz mehkih gozdnih tal. Sčasoma se lahko v takšnih “jedilnicah” nabere kar precej praznih polžjih hišic, ki nemo pričajo o cikovtovem teku. Tudi med sušnim obdobjem, ko je težko izbrskati sočne deževnike, so polži odlično nadomestilo za drugo hrano.

Na našem domačem dvorišču cikovt razbija polže vsevprek po betonskem tlaku, zato razbite polžje hišice ležijo vsepovsod, ne samo na enem kraju. Njegovo iznajdljivost pri razbijanju polžjih hišic največkrat spoznavam med gnezdenjem, ko hrani svoje mladiče. Ko je pred nekaj leti sneg pokril cvetočo spomladansko naravo, sem opazoval nekaj ptic, ki so na zaplatah kopnega v gozdu mlatile polže kot za stavo.

Nasploh je cikovt vrsta, ki ne more ostati neopažena, če živi v naši bližini, saj pozornost zbuja z zelo odmevajočo pesmijo in z neutrudnim iskanjem hrane ter skakljanjem po travi, kjer nenehno stika za deževniki. Ko mladiči zapustijo gnezdo, jih srečujemo na vsakem koraku, saj pri nas nimamo domače mačke, ki bi jih ogrožala.

Cikovt na vrtu

Cikovt se na vrtu počuti domače. Večino hrane najde na tleh, kjer brska za deževniki, s, kot pinceta pretanjenim kljunom pa iz obdelanih tal zlahka potegne strune ali ličinke hroščev pokalic in ogrce. Spomladi in zgodaj poleti nam njegova vedra pesem pričara enkratno zvočno kuliso, prikupno zaupljivi ptič pa nam bo pri opravilu na vrtu neštetokrat prečkal pot. Na njegovo navzočnost zelo vplivajo tudi vrtne nasaditve. V sterilne vrtove bo zašel zgolj naključno, v sonaravno obdelanih vrtovih pa bo redni stanovalec in gnezdilec. Domača mačka ga pogosto upleni. V nevarnosti so zlasti gnezdo in izpeljani mladiči, ki so lahek plen tudi drugim plenilcem. Ko zorijo plodovi grmovnic, se cikovt z veseljem odzove povabilu. Dokler kljuva temne plodove kaline in živordeče, v šopih viseče plodove češmina, ga z veseljem opazujemo, ko obiskuje zoreči rdeči ribez in prvo grozdje pa naše navdušenje nad njegovo ješčnostjo nekoliko splahni. Vendar se najdemo tudi takšni, ki se ob tem le namuznemo. Pripravljeni moramo biti tudi deliti …

Ivan Esenko; članek je bil objavljen v reviji AURA, marec 2015, št. 306