MOJA ZGODBA

Leta dolgo sem iskala odgovore na skrivnostne simptome, ki so se začeli kot boleči izpuščaji na koži, huda utrujenost, bolečine v vsem telesu, srbeča koža in občutkom, da mi nekaj gomazi pod kožo. Tedaj sem bila stara komaj štirinajst let. Večina zdravnikov je simptome označila za psihosomatske, saj so bile vse preiskave krvi zmeraj »po šolsko« normalne, za boleče izpuščaje na koži pa so menili, da so akne. Ti so se pojavljali in izginjali.

Tudi ko sem bila stara že čez trideset, so se boleči izpuščaji še zmeraj pojavljali, vendar ne več samo na obrazu, temveč tudi drugje po telesu: na podlahteh, glavi in gležnjih, kar ni povsem značilen prostor za akne, mar ne? Poleg tega me je vse telo neznansko bolelo in na smrt sem bila utrujena. Ko mi je bilo 36 let, so mi diagnosticirali fibromialgijo. To se je dogajalo v poznih devetdesetih minulega stoletja. Za fibromialgijo pa ni nekega pravega zdravila. Informacije sem iskala po spletu, hodila sem na razstrupljanje, jemala vitamine, prehranska dopolnila in bila veliko na soncu (danes za ublažitev simptomov fibromialgije svetujejo vitamin D). Po približno dveh letih naj bi bila ozdravljena in šlo mi je dobro.

Čiščenje zobnega kanala

Leta 2007 mi je zobozdravnik očistil star zobni kanal in ga znova napolnil. Po tem posegu so se mi simptomi znova pojavili, in sicer so bili najhujši dotlej: Huda utrujenost, bolečine po vsem telesu, otekanje členkov, huda srbečica in občutek, da mi nekaj vsepovsod gomazi pod kožo in povzroča boleče maroge. Minili so tedni, izpuščaji pa niso izginili, ostajali so vlažni. Leta 2008 sem iskala odgovore po spletu in naletela na opis morgelonov. Zdelo se mi je, da so simptomi te bolezni še najbolj podobni tistim, ki sem jih imela sama. Ko pa sem videla nekaj videov na youtubu, ki so se norčevali iz ljudi z morgeloni in trdili, da si takšne osebe to le domišljajo, sem opustila misel na to diagnozo in odgovore iskala naprej.

Medtem sem opazila, da se mi iz ran pojavljajo nekakšne raztegljive niti. Videti so bile kot žive. Nekega dne sem vzela sinov mikroskop in zagledala sva jih oba. O moj bog! Videti so bili kot lasje ali vlakna … Imela sem tudi zlatarsko lupo in zato sem jih lahko še natančneje opazovala. Čez dan so ta vlakna (bela in modra) rastla iz ran in se nato zarila v novo, še neprizadeto kožo. Prestrašila sem se!

Šla sem k več zdravnikom in opravili so preiskave na vse mogoče povzročitelje: bakterije, viruse, herpes, kandido. Vsi testi so bili negativni! Zdravniki so bili osupli in tudi sama. Da bi me »očistili«, so mi predpisali antibiotike in zdravila proti glivicam. Stanje se mi ni niti malo izboljšalo. Bila sem mati, žena, imela svoje podjetje, bila polno zaposlena, toda niti pogledati se nisem mogla, tako sem se gnusila sama sebi. Sramovala sem se svojega videza. »V kaj se je spremenilo moje telo?« »Zakaj ne morem ozdraviti?« »Zakaj se moram zaradi utrujenosti uleči, že če samo posesam spalnico?«

Končno odgovor

Maja 2010 me je poklicala mati. Slišala je za bolezen, za katero so značilni zelo podobni simptomi, kot sem jim imela jaz, in se je imenovala morgeloni. V tistem času je bilo na spletni strani Centra za nadzor bolezni (Center for Disease Control) zapisano, da so morgeloni »deluzijska parazitoza«, povedano drugače: bolniki si le domišljajo, da jim pod kožo nekaj gomazi. Obupana sem bila. Istega dne, ko sem na spletu iskala zdravilo za morgelone, sem na svoje olajšanje naletela tudi na ime, ki se mi je zdelo zaupanja vredno − dr. Omar Amin z univerze Arizona State Universtity. O temi je pisal pametno, navajal zgodovino te bolezni in zdravljenje. Poklicala sem tja in se zmenila za pregled.

Prišel je tudi dan, ko sem bila naročena na pregled. Tja sem vozila dve uri in vso pot premišljevala, ali ima moja pot sploh smisel. Ali me bo dr. Amin odslovil? Ko sem prišla k njemu, sem mu naštela vse svoje simptome, kako je bilo s kožo pa je lahko videl sam. Povedal mi je, da bolezni, ki jo imam, sicer pravijo morgeloni, vendar je to v resnici nevrokutani sindrom NCS (neurocutaneous syndrome). Razložil mi je, da se je spremenila vrednost pH v mojem telesu in oslabela sposobnost telesa, da se bojuje, to pa se je zgodilo zaradi hude izpostavljenosti strupom, ki so se najbolj verjetno razširili po mojem telesu zaradi zobozdravniških posegov. Naročil je še preiskave krvi, da bi potrdil svojo diagnozo. Rane pa naj bi bile posledice strupov, ki jih je telo poskušalo odstraniti iz telesa skozi kožo, in ker so bile vlažne, so jih okužile še plesni.

Preiskave krvi so razkrile, da je bilo moje telo res preobčutljivo za skoraj vse težke kovine, ki se večinoma uporabljajo pri zobozdravniških posegih, v kozmetiki, negovalnih pripomočkih, hrani in pijači. Moje štirinajst let stare ortodontske zvezdice so bile iz niklja in vse zalivke v ustih amalgamske (zalivke so vsebovale še srebro, kositer, baker), z amalgamom je bil zapolnjen tudi zobni kanal. Dr. Amin mi je priporočil takojšnjo odstranitev vseh zalivk, celostno razstrupljanje in vitamine. Zagotovil mi je, da se bosta z zmanjšanjem strupov v telesu zmanjševala tudi srbenje in občutek gomazenja pod kožo, rane pa se bodo zacelile. Navdušena sem bila! Končno sem imela odgovor.

Odstranjevanje zalivk ni brez nevarnosti

Zobozdravnik, specializiran za odstranjevanje amalgamskih zalivk, mi jih je odstranil. Ko se zalivke odstranjujejo, oddajajo v ozračje strupene hlape, ki vsebujejo živo srebro in te vdihavajo vsi v prostoru: pacient, zobozdravnik in zobni asistenti. To pomeni zelo toksično izpostavljenost živemu srebru, ki ima hude posledice za tistega, ki ni dovolj zavarovan pred temi hlapi.

Približno pet let pred temi dogodki se mi je začelo tresenje v levi roki. Nisem mogla napisati številke 6, zmeraj je bila videti kot čačka. Toda tresenje je prenehalo istega dne, ko so mi odstranili zadnjo zalivko! Zakaj? Ker živo srebro dobro prevaja elektriko in moti naravne električne tokove v telesu. Svetovali so mi, naj zalivke odstranjujem postopno, ker lahko pride do grozljivih reakcij, če bi odstranili vse naenkrat. Toda nasveta nisem upoštevala in sem jih dala odstraniti vse v enem dnevu. Nobenih težav tedaj nisem imela, zato sem se dogovorila še za puljenje dveh mrtvih zob z zalivkami, ki naj bi mi jih zobozdravnik izpulil čez nekaj dni.

Pri puljenju zob mi zobozdravnik ni dal maske in ni uporabil posebnega sesalca, da bi me zavaroval pred strupenimi hlapi. Zdelo se nama je, da to tudi ni nujno, saj mi bo zoba izpulil. Žal se ni izteklo po pričakovanjih. Zoba sta se zdrobila in moral si je pomagati z dletom. Zelo hudo je bilo. Po posegu sem odšla domov z antibiotikom in oxycodonom. V nekaj urah sem dobila vročino. Še nikoli me ni vse telo tako grozljivo srbelo in mi je nekaj gomazelo po koži kot tistikrat. Iz ordinacije so poklicali čez nekaj ur in se pozanimali, kako se počutim. Ko je zobozdravnik slišal, kako je z menoj, mi je svetoval, naj neham jemati oxycodon, saj sem očitno alergična nanj. Tako sem tudi storila.

Naslednjih 14 dni sem preživela v postelji, prešibka sem bila, da bi celo jedla, bila sem vročična in prekrita z vlažnimi izpuščaji. Na obeh straneh vratu, takoj pod ušesi, sem imela odprte rane. Pojavil se mi je tudi nov simptom – mišični krči. Noge so mi brcale, ne da bi lahko vplivala nanje, kot bi bila pod vplivom heroina. Počutila sem se grozljivo. Pozneje se je izkazalo, da so me zastrupili živosrebrni hlapi pri odstranjevanju vseh zobnih zalivk naenkrat, pa tudi zobna kanala s težavo izpuljenih zob sta bila polna živega srebra, bakra, srebra, aluminija, niklja. Ko je zobozdravnik odstranjeval ostanke polnjenja, so se sprostili tudi hlapi. Ob vsej zdravstveni prizadetosti pa sem preživljala tudi zelo travmatično razvezo. Izgubila sem dom in vse, za kar sem delala. Božič sem preživela sama, ljubljena sinova pa sta bila ta čas pri očetu. Izgubila sem vse upanje. Življenje se mi je podiralo, zdravje je bilo uničeno, nisem imela ne denarja ne ljubezni. Ostala mi je le vera v Boga in smisel za humor.

Okrevanje

Toda nekako sem se le prebila naprej in počasi začela okrevati. Dva meseca nisem mogla ven. Bila sem šibka, obraz sem imela prekrit z vlažnimi izpuščaji. Sprva je razstrupljanje zelo neprijetno. Srbenje in občutek gomazenja pod kožo sta se še okrepila. Izpuščaji so bili boleči. Prav tako mišični krči. Jemala sem pomirjevala in še druga zdravila ter veliko spala. Izdihani zrak je vonjal po kovini in plesnivi brisači, obraz pa sem imela nenehno poten − znamenje zastrupitve z živim srebrom.

Zaradi pomanjkanja denarja sem morala začasno opustiti razstrupljanje, poleg tega je bilo razstrupljanje zelo neprijetno. Nisem več želela biti stalno bolna in se slabo počutiti. Zelo sem tudi shujšala. Pojavili so se mi vlažni izpuščaji na trebuhu, hrbtu, rokah, bila sem utrujena, imela sem simptome podobne gripi, po koži mi je gomazelo. Kajti strupi se shranjujejo v maščobnih celicah in ko človek shujša, se sprostijo tudi strupi.

Zdaj je za mano čas, ko sem kad napolnila z Epsonovo soljo in vročo vodo (pri takšni kopeli je treba piti veliko vode, da ne dehidrirate!). Končno je srbenje le prenehalo, tudi gomazenja ni bilo več, izginili so mišični krči in tremor! Minili so dnevi, ko sem bila od glave do peta prekrita z izpuščaji, izginila je tudi plesen in z njo vlakna iz ran! Tudi nič več utrujena nisem bila!

Danes vsak teden prehodim od 15 do 25 kilometrov, telesno vadim trikrat na teden, za zabavo vozim kajak, kanu, hodim v hribe in lahko delam, ne da bi čutila posebno utrujenost. Počutim se čudovito! Z vami želim podeliti vse, česa sem se na tej poti naučila in razbiti tudi mite okoli morgelonov /NCS, da jih ni mogoče ozdraviti. Upanje obstaja! Hvala, da ste si vzeli čas in to prebrali.

Z ljubeznijo

Gina Cerniglia

 

Nevrokutani sindrom (NCS) na splošno znan tudi kot morgeloni[1] je prava bolezen in ne nekaj, kar bi si bolnik le domišljal. Človeka prizadene fizično, čustveno in umsko. Prizadene kožo, možgane, telo in živce. Povzroča ga tesni stik s strupenimi snovmi, kot so amalgam, implanti, kemikalije, če omenimo le nekaj povzročiteljev. Pri zdravljenju te bolezni je treba najprej ugotoviti, za kaj je človek preobčutljiv in to odstraniti ter opraviti razstrupljanje, da lahko ozdravi. Rešitev je v odstranitvi vira težav in ne v izoliranem zdravljenju izpuščajev ali ran na koži. Z odstranitvijo vzrokov izginejo tudi kronična utrujenost, tresenje, nervoza itn.

Dr. Amin O. M. pravi, da je NCS (ali morgeloni) skupek simptomov, ki prizadenejo kožo, možgane, telo in živce. Povzroča jih tesna izpostavljenost strupom, predvsem živemu srebru iz amalgamskih zalivk pa tudi druge kemikalije. To ni deluzijska parazitoza, kot to bolezen označuje večina zdravnikov, niti ni posledica borelije, saj pri bolnikih z morgeloni/NCS niso zasledili protiteles na borelijo. Razločevalno znamenje od drugih bolezni je predvsem občutek gomazenja na temenu, saj so tam živci tik pod površjem in se zaradi njihove razdraženosti občutek gomazenja tam pojavi najprej. Marsikje so takšnim bolnikom zmotno predpisali zdravila proti garjam. Razlika med morgeloni in NCS pa je v tem, da je primarni vzrok morgelonov tesna izpostavljenost živemu srebru predvsem iz amalgamskih zalivk in drugih snovi, ki se uporabljajo v zobozdravstvu in jih bolnikovo telo ne prenese, NCS pa se razvije bolj zaradi izpostavljenosti drugim strupov, ki ne sodijo k snovem, ki se uporabljajo v zobozdravstvu. To so različne kemikalije, insekticidi, rekreativne droge in podobno (dr. Amin 2014).

Na izpostavljenost omenjenim snovem se telo takoj odzove, v številnih primerih pa se preobčutljivost zanje razvije postopno, predvsem velja to za občutljivost za zobozdravniške materiale. Strupi se prenašajo s krvnim obtokom in shranjujejo v celicah, tkivih, organih in možganih. Izraziti občutki srbenja, gomazenja pod kožo in zbadanja nastajajo zaradi tega, ker toksini prizadenejo živčne končiče in prenos živčnih signalov. To bolnik doživlja kot »gomazenje žužkov« v telesu. Ko se toksične kemikalije začnejo izločati skozi kožo, ta začne pokati in nastanejo vlažni izpuščaji ali celo rane. Te nato okužijo bakterije, glivice ali členonožci. Videti je mesu podobne ali bele oblike, vlakna, črne madeže ali druge spremembe na koži.

Če se zdravijo samo simptomi na koži je zdravljenje neuspešno, saj se ne odstrani vzrok, to je zastrupitev telesa. S preiskavami krvi je treba določiti, kateri strupi ogrožajo bolnika, in na katere je bolnik preobčutljiv. Zelo učinkovito je celostno razstrupljanje telesa, povezano z zdravljenjem naknadnih okužb.

Morgeloni/NCS niso nalezljivi. Nalezljive pa so posledične okužbe z glivicami, bakterijami ali členonožci. Najbolje je vso posteljnino in brisače prati v vroči vodi z belilom in dvakrat sprati. Ne smemo si deliti brisač z drugimi družinski člani!

 

Znamenja morgelonske bolezni ali simptoma NCS

• splošno slabo počutje,
• depresija,
• izredna nervoza/anksioznost,
• izredna utrujenost/simptomi podobni gripi,
• izredno srbenje, občutek, da človeku nekaj gomazi pod kožo, ga zbada ali grize,
• vlažni izpuščaji ali rane na koži/boleče bulice,
• izcedek, počasno celjenje ran,
• težave z želodcem,
• otekli sklepi/splošno otekanje,
• tresavica,
• nepravilno bitje srca,
• naknadne okužbe kože, ki jih povzročijo bakterije, glivice, členonožci; vročina, temne lise, prozorna ali bela vlakna, ki se pojavljajo iz kože.

Objavljeno v reviji AURA št. 316, januar 2016

Fotografija:www.nutraSilver

[1] Morgeloni ni ustrezno ime za te simptome. Morgelonsko bolezen je prvi opisal sir Thomas Browne leta 1577. Nanaša se na kašelj in vročico, ki se je pojavila pri otrocih, pri katerih so nenadoma pognale temne dlake po hrbtu. Ko je leta 2004 Mary Leitao pri svojem dveletnem otroku opazila, da mu iz ustnice lezejo nekakšna vlakna, je za to uporabila izraz morgelon, ki se je potem prijel vseh pojavov, pri katerih iz ran izhajajo vlakna. Vsekakor pa to ni epidemija prividov, kot naj bi to bolezen zaradi občutka gomazenja pod kožo razumeli zdravniki, temveč prava bolezen.