Indijski guru joge B. K. S. Iyengar (Bellur Krishnamachar Sundararaja Iyengar) je umrl 20. avgusta letos, star 95 let zaradi težav s srcem, dihanjem in odpovedi ledvic. Na njegovi spletni strani lahko pod sliko smejočega se guruja najdemo citat: „Živite veselo in umrite dostojanstveno.“ Ob njegovi smrti je sožalje svojcem izrekel tudi indijski premier Narendra Modi, ki je B. K. S. Iyendarja na svojem uradnem profilu na twitterju označil za „izvrstnega guruja i znanstvenika“. Že leta 2002 je New York Times zapisal, da verjetno nihče ni toliko storil za priljubljenost joge na Zahodu kot prav on. Leta 2004 ga je ista revija uvrstila med 100 najvplivnejših ljudi na svetu. Velik ugled je užival celo na Kitajskem, saj so že leta 2011 tam izdali znamko z njegovo podobo. Njegovi privrženci in učenci so bili tudi zelo znane osebe, na primer slavni violinist Yehudi Menuhin, igralka Ali MacGraw, modna oblikovalka Donna Karan, pri njemu se je učil tudi duhovni učitelj Jiddhu Krishnamurti, pisatelj Aldous Huxley in celo nekdanja osemdesetletna belgijska kraljica Elizabeta. Njo je poučeval, kako naj pravilno stoji na glavi.

Napisal je 14 knjig, med njimi so najbolj znane Light on Yoga, Light on Pranayama in Light on the Yoga Sutras of Patanjali. Izobrazil je na stotine učiteljev, ki njegovo vrsto joge poučujejo po vsem svetu.

 

Od bolezni do zdravja

Rodil se je kot enajsti izmed trinajstih otrok v sicer revni družini, vendar v kasti bramanov, saj je bil oče osnovnošolski učitelj. Že ob rojstvu je bil Iyengar zaradi gripe šibak, pa tudi pozneje je pogosto bolehal, prebolel je tudi tuberkulozo, malarijo, tifus, večino časa je bil kot otrok podhranjen.

Jogo je začel vaditi s petnajstimi leti kot eden prvih učencev svojega svaka Tirumalai Krishnamacharyja, ki ga nekateri označujejo za očeta sodobne joge in je jogo poučeval v kraljevi palači v Mysoreju. Po začetnih težavah z obvladovanjem jogijskih položajev se je Iyengarju zdravje začelo izboljševati in je povsem ozdravil. Jogo je vadil tako zelo vztrajno in izredno dobro obvladoval jogijske položaje (asane), da je postal eden najboljših učencev svojega učitelja. Na njegovo prošnjo je začel leta 1936 še sam poučevati jogo v mestu Pune, kjer je pozneje ustanovil svojo šolo joge in jogo zasnoval po svoje. V tistem času joga ni bila priljubljena v Indiji, saj je celo njegov učitelj težko našel učence. Poleg tega so jo poučevali površno, bolj kot telovadbo. Iyengar pa je pogrešal povezavo uma in asan, želel je, da bi um v telesu postal dejavnejši in presegel svoje omejitve in to mu je tudi uspelo.

Poglabljal se je v anatomijo človeškega telesa in ji prilagajal jogijske položaje, in tako omogočil, da so jogo lahko vadili tudi bolni in telesno prizadeti. Zanj je bila joga − kot je sam večkrat povedal v intervjujih −, umetnost, še več, temelj vseh umetnosti. Zato jo je tudi poučeval tako, da so se ljudje zavedali lepote položajev. Da bi jo lahko res vsi vadili, je vadbo joge olajšal z različnimi pripomočki kot so vrvi, trakovi, lesene kocke ali kocke iz penaste gume, stoli, palice in odeje in tako se je postopno razvila vrsta joge, ki jo je poimenoval kar po sebi, Iyendar joga in sodi med hatha jogo.

Leta 1943 se je poročil in zasnoval družino. Imel je sina in pet hčera. Danes sta tudi njegov sin in njegova najstarejša hči priznana mednarodna učitelja joge, hči pa je napisala tudi več knjig o jogi.

Leta 1952 ga je slavni violinist Yehudi Menuhin obiskal v Punei, da bi se pri njem učil joge, ker se je želel znebiti kronične utrujenosti in bolečin. Z njim se je spoprijateljil in Iyengarja pregovoril naj pride na Zahod. To se je tudi zgodilo in kmalu je postala hatha joga vrsta joge, ki so jo najpogosteje vadili v zahodni Evropi in Združenih državah Amerike. Iyengar je vadil jogo do konca življenja in sicer vsaj tri ure na dan.

Zelo se je zavzemal tudi za ohranitev okolja, predvsem živali in ptic in v ta namen daroval veliko denarja.

Objavljeno v reviji AURA, oktober 2014, št. 301