V zadnjem času so vse bolj opazne ugotovitve, da prav ljudje, ki vsak dan zavzeto skrbijo, da zaužijejo dovolj kalcija, še najbolj zbolevajo za arteriosklerozo ali dobijo srčni infarkt. Razlog je morda v tem, da se zaužiti kalcij ne nalaga v kosti, temveč kam drugam v telesu, na primer na stene žil, in povzroča njihovo poapnitev. Tudi ne pomaga dosti, če hkrati uživamo še vitamin D₃, da bi telo kalcij bolje sprejemalo.

V nasprotju s splošnim prepričanjem, kosti niso mrtvo, statično tkivo. Kosti so živ organ, ki nenehno nastaja in se tudi razgrajuje. Človeško okostje je sestavljeno iz približno 212 kosti in se obnovi vsakih sedem do deset let, za takšno obnovo pa mora imeti na voljo dovolj kalcija. Če razgradnja in obnova kosti nista uravnoteženi, se kosti preveč odebelijo ali pa kostna masa izginja ali pa se pojavljajo različne deformacije. Danes ima že skoraj vsaka tretja ženska po menopavzi osteoporozo, ki jo je treba zdraviti, in vsak tretji moški v starosti nad sedemdeset let.

Pomembni beljakovini

Da bi telo lahko izrabilo kalcij sta pomembni dve beljakovini in sicer osteokalcin in MGP (matrix gla protein). Beljakovine imajo v telesu različne naloge, vendar morajo biti aktivirane (karboksilirane), če naj bodo učinkovite. Če se ustrezne beljakovine ne aktivirajo, svojih nalog ne morejo izpolnjevati. Tako je tudi z omenjenima dvema beljakovinama. Če sta aktivirani, se lahko vežeta s kalcijevimi ioni in skladiščita, sicer ne. Tako osteokalcin veže kalcij in ga kot utrjevalno snov nalaga v zobe in kosti. Osteokalcin tudi pospešuje presnovo (razgradnjo maščob) in znižuje raven krvnega sladkorja. Poleg tega osteokalcin, ki nastaja predvsem v sodelovanju z vitaminom D, pospešuje izločanje testosterona in tako tudi pospešuje plodnost.

MGP (matrix gla protein) je beljakovina, ki preprečuje, da bi se kalcij nalagal na napačnih krajih in tako zavira poapnitev žil in hrustanca. Toda to je mogoče samo, če je aktivirana.

Kaj aktivira beljakovine

Da bi se ti dve, za kalcij tako pomembni, beljakovini aktivirali, telo potrebuje vitamin K₂. Kajti poglavitna naloga tega vitamina je prav karboksiliranje prej omenjenih beljakovin. Tudi raziskave so pokazale, da bolnikom z osteoporozo zmeraj primanjkuje tudi vitamin K₂. Do pomanjkanja tega pomembnega vitamina prihaja zaradi napačne prehrane in zato se lahko stanje hitro izboljša, če človek spremeni prehrano in jo po potrebi še dopolnjuje s prehranskimi dopolnili s tem vitaminom. Pomanjkanje vitamina K₂ je zelo razširjeno, vendar se ga žal opazi šele po dolgem času, zato se tudi težave s kostmi pokažejo šele v zrelejših letih. Z ustrezno preskrbo telesa z vitaminom K₂ je celo mogoče poapnele arterije znova očistiti apnenčastih oblog in izboljšati stanje kosti ter tako preprečiti osteoporozo.

Vitamin K₂ pa ni samo pomemben za kosti, temveč tudi za aktivacijo osteokalcina in MPG-ja, ima pa še druge pozitivne učinke: varuje pred poapnenjem ven na nogah in tako preprečuje nastanek krčnih žil, izboljšuje izločanje inzulina, varuje možgane pred prostimi radikali, zato pomaga pri preprečevanju Alzheimerjeve bolezni in njenem zdravljenju. Če človek že v mladosti uživa dovolj vitamina K₂ prepreči poznejše težave z rastjo, s kostmi in zobmi.

Treba pa je razlikovati med vitaminoma K₂ in K₁, kajti čeprav imata podobno ime delujeta različno. Vitamin K₂ je pristojen predvsem za oskrbo s kalcijem, vitamin K₁ pa za strjevanje krvi. Tako je na primer znano osem beljakovin, ki so odvisne od vitamina K₁, ki uravnavajo strjevanje krvi. Zato se pogosto bere, da se pri slabem strjevanju krvi ne sme uživati vitamina K. To opozorilo velja za vitamin K₁ in ne za vitamin K₂.

Viri vitamina K₂

Potrebam organizma po vitaminu K₂ lahko povsem zadostimo s prehrano. Večinoma ga vsebujejo meso in fermentirana živila, predvsem sir in skuta. Tudi živila, kot so maslo, jetrca in druge živalske maščobe vsebujejo manjše količine vitamina K₂. Veganom se v ta namen priporoča kislo zelje in japonsko sojino živilo natto, kot izdaten vir vitamina K₂. Ta je po zadnjih spoznanjih celo najbogatejši vir vitamina K₂. Najboljši vir vitamina K₁ pa je zelena listna zelenjava.

Po mnenju nekaterih znanstvenikov je priporočljivo na dan zaužiti s prehrano od 200 do 500 mikrogramov vitamina K_2, starejši ljudje, predvsem ženske po meni, pa veliko več. Če je v telesu poskrbljeno za dovolj vitamina K₂ se ni bati, da ne bi imeli krepkih kosti.

Rafko Novak, objavljeno v reviji AURA št. 303, november 2014

Fotografija: 123RF