Katarina Hölzl iz Fundacije za ohranitev semen je prepričana, da je čas na strani ljudi, ki delajo dobro za človeštvo. Zaradi obsežnega znanja in razumevanja družbenega dogajanja se je odločila izstopiti iz udobja doma in delovati.

Širino njene osebnosti naj opišejo tile besede: kemijska tehnica, univ. dipl. pravnica, vpisana na mednarodni podiplomski študij MBA na IEDC Bled. Veliko časa namenja družbeni odgovornosti in delu na področjih, ki so v družbi večkrat zanemarjena: socialnemu podjetništvu, samooskrbi, pomenu avtohtonih semen (Eko civilna iniciativa, Oskrbimo Slovenijo, Štafeta semen, Semenarna Ljubljana – odkupimo jo, Fundacija za zaščito semen, Zelena krila priložnosti). Na kratko: odgovorna, dejavna in strokovna oseba.

 

Kemija, pravo, menedžment. Zanimiva karierna pot. Kako se je začela?

Svojo karierno pot sem začela na Univerzi v Mariboru kot pravnica in raziskovalka. Sodelovala sem pri številnih projektih. Izkušnje sem si nabirala tudi v pravosodju. Zaradi strasti do vodenja in upravljanja ter izjemne priložnosti sem vstopila v svet podjetništva in uspešno delovala kot menedžerka v različnih slovenskih in mednarodnih podjetjih. Obiskujem podiplomski študij MBA za izvršni menedžment na IEDC Bled, financira mi ga Fundacija za bodoče voditelje z namenom razvoja družbenega podjetništva. Že več let delujem v družbenem (socialnem) podjetništvu, tako sem sodelovala in pomagala razvijati različne organizacije na tem področju in o tej tematiki predavala v različnih krajih. Sodelujem v raznih nevladnih organizacijah. S svojim modelom delovanja sem leta 2012 omogočila prvo izpeljavo dejavnosti v okviru akcije Štafeta semen in tudi letos vodila dejavnosti za šole in vrtce. Leta 2011 sem izpeljala veliko dejavnosti za ozaveščanje javnosti o pomenu samooskrbe v Sloveniji, pripravila podlage za ustanovitev Yunus centra za socialno podjetništvo na Univerzi v Mariboru, sodelovala pri ustanovitvi Foruma za socialno podjetništvo, pri promocijskih dejavnostih Eko civilne iniciative Slovenije in še številnih drugih. Omenjene dejavnosti niso bile plod projektnega dela v smislu, da bi imeli zagotovljena sredstva v ta namen. Vse dejavnosti smo opravljali prostovoljno in v to vlagali svoje znanje, svoj čas in denar. Prav tako je tudi zdaj. Ko človek čuti predanost in razume, kaj se dogaja, ko je pripravljen pozabiti nase in delovati v družbeno dobro, se mu zdijo vsa vprašanja odveč − saj deluje, dela in samo je.

 

Kakšen dober namen ste imeli, ko ste začeli akcijo Semenarna Ljubljana – odkupimo jo?

Ne vem, ali se temu reče dober namen, je pa zdrava kmečka pamet, ko preprosto vidiš, kaj se dogaja okoli tebe in bilo bi me sram, če pri vsem svojem zavedanju in znanju ne bi naredila nič in bi zadeve samo nemo opazovala. To je vse. Z vsakim atomom svojega telesa se zavedam, da lahko pripomoremo k spremembam v družbi, da smo mi tisti, ki ustvarjamo svojo sedanjost s tem, kar počnemo ta trenutek. Opolnomočenje in prevzem nadzora v svojem življenju z dejavnim življenjem in zavedanjem, da je prav vsak izmed nas pomemben del ekosistema, te pelje v ljubezen do sebe in ljubezen do človeštva.

 

Kaj se je spremenilo, odkar ste začeli s to akcijo?

Nič in vse. Največje spremembe so tiste, ki so očem nevidne in so v nas. Še nikoli v življenju nisem tako zelo zaupala v to, da je čas na strani ljudi, ki delajo dobro za človeštvo. V življenju sem obdana s čudovitimi ljudmi, takšne srečujem vsak dan. (Smeh.) To so ljudje, ki predano delujejo za skupno dobro. Vsak po svoje, vsak toliko, kolikor lahko. Vendar smo vsi skupaj skupnost izjemnih posameznikov. Vesela bi bila, če bi se tisti, ki berejo ta članek in tudi sami delujejo tako, povezali z nami.

 

Semena v roke ljudem. Kaj to v resnici pomeni?

Izguba več kot 80 odstotkov avtohtonih semen in zgolj 10-odstotna samooskrba z lastnimi semeni govori predvsem o tem, da trg ni ustrezno urejen. Še posebno ob dogodkih s Semenarno Ljubljana se je zavedanje ljudi glede nastalega položaja zelo poglobilo.

Poglejte, treba se je zavedati, da je trg semen pod vplivom globalnega kapitala, ki ima patentirana semena, in ta lahko zato, ker so na neprimerni oddaljenosti od semen, ki niso gensko spremenjena, povzročijo križanje. Kaj vse se dogaja na tem področju, ko so kmetje priča tožbam korporacij, si lahko preberete tudi na strani peticije GSO Free Zone.

Ali bomo samo čakali in se prepričevali, da bo izmenjava vedno mogoča? Fundacija za ohranitev semen bo s svojim načinom delovanja omogočila trajno dostopnost do semen državljanom in državljankam, kajti semena pripadajo nam − ljudem.

 

Je torej zaskrbljenost ljudi v Sloveniji upravičena?

Trenutno je tako, da zelo veliko posameznikov prostovoljcev vlaga svojo energijo, denar in čas v to, da varuje in opozarja državljane. Za nami so številne neprespane noči. Hkrati se s tem izpostavljaš. Izpostavljaš svojo družino, svoje delo, svojo prihodnost. Lahko bi rekel ne, ne bom. A, vendar, kdo bo, če ne mi. Težko je razumeti, zakaj tisti, ki so za to plačani, ki so izvoljeni predstavniki ljudstva, ne zavarujejo naših interesov, ne da bi morali paziti na vsak njihov gib.

Očitno je položaj takšen, da moramo biti državljani budni in zavarovati naravne dobrine, kot so semena (hrana), voda, zrak in vse, kar nam pripada. To ni v lasti države. Država je zgolj pojem. Država smo mi, državljani in državljanke. Čas je, da se tega zavemo v vsaki tisočinki svojega bivanja.

Veselim se dne, ko bomo imeli družbeno odgovorne voditelje. Do takrat pa je odgovornost vsakega od nas, da smo čuječi, da opazujemo, da skrbimo drug za drugega. Vse, kar se dogaja, je dobro. Vse to nas bolj povezuje in skupaj bomo ustvarili družbenoodgovorno skupnost družbenoodgovornih posameznikov.

 

Kakšna je naloga Fundacije za ohranitev semen, kdo vse sodeluje, zakaj ste jo ustanovili?

Namen Fundacije za ohranitev semen je postati prva fundacija, ki bo v neposredni lasti državljanov in državljank.

Fundacija za ohranitev semen zagotavlja sredstva za ohranitev, registracijo, vzdrževanje, raziskave, izobraževanje, razvoj semenarstva, razvoj samooskrbnih skupnosti, zavarovanje genskega materiala in družbenoodgovornih projektov v Sloveniji, na Balkanu, v Evropi.

Družbenoodgovorni posamezniki, podjetja, nevladne organizacije, podjetja in javne organizacije so najpomembnejši partnerji pri razvijanju Fundacije za ohranitev semen.

Fundacija pospešuje ekološko domačo pridelavo semen, skrbi za promocijo ekološke pridelave hrane in zdravega življenja. Zdrava in kakovostna hrana mora biti dostopna vsem državljanom in državljankam.

Fundacija za ohranitev semen zagotavlja državljanom in državljankam možnost enakopravnega odločanja in soustvarjanja prihodnosti na področjih, ki posegajo v temeljne človekove pravice.

Fundacija bo razvijala svoje družbenoodgovorne projekte in z njimi zagotavljala nova delovna mesta, pripomogla k povečanju samooskrbe − ekološke pridelave semen, hrane in razvoju samooskrbnih lokalnih skupnosti ter vpeljevanju univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) znotraj delujočega sistema. Dejavno bomo vplivali tudi na spremembe zakonodaje.

K sodelovanju vabimo kmete, občine, organizacije, podjetja in tudi državljane.

Fundacijo za ohranitev semen so podprli številni posamezniki in organizacije. Še posebno nas veseli podpora Mete Vrhunc, Draga Purgaja, Dejana Šumaka, Sanje Lončar in številnih strokovnjakov iz gospodarstva, ki so bili pripravljeni vložiti svoj čas in znanje v nastajanje te organizacije.

Fundacija za ohranitev semen je organizirala tiskovno konferenco in ta je pospešila zanimanje medijev za Uredbo. Fundacija uspešno sodeluje z različnimi nevladnimi organizacijami, saj je njen namen tudi povezovanje nevladnih organizacij, podpiranje njihovih programov in tudi povezovanje z javnimi institucijami. Sodeluje pri izpeljavi različnih dejavnosti z Zelenim krogom, Eko civilno iniciativo Slovenije, Varuhi semen, Sorškim poljem, Združenjem brezposelnih Slovenije in drugimi organizacijami. Te in še številne druge organizacije, kot je Društvo vrnimo mesto ljudem so podprle prizadevanje Fundacije za ohranitev semen, da je 25. maja 2013 v Mariboru organizirala shod Pro (za) test – za prihodnost – sejemo prihodnost, v sklopu globalnega shoda March Against Monsanto, ki poteka v 49 državah sveta. Trenutno je več kot 2 milijona udeležencev in več kot 390 dogodkov.

Fundacija za ohranitev semen dobro sodeluje že s Kmetijskim inštitutom Slovenije, Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ter številnimi drugimi organizacijami. V tem času priprav smo se povezali tudi z različnimi posamezniki in podjetji. Posebno ponosni smo na študente, ki so se pridružili in sodelujejo pri delu Fundacije ter bodo prek nje razvijali tudi svoje projekte.

Fundacija za ohranitev semen bo za posamezne dejavnosti uporabljala obstoječo infrastrukturo partnerskih organizacij in tako zagotovila podporo tem in hkrati skrbela za optimizacijo stroškov in virov.

 

Kaj bi lahko ljudje naredili, da bi vas podprli?

V Fundaciji za ohranitev semen cenimo vsakega posameznika in njegovo prizadevanje, zato smo se odločili, da bo vsak posameznik ali organizacija pridobil poseben status glede na način sodelovanja s Fundacijo.

Kmetje, ki se bodo odločili za pridelavo semen ali drugačno sodelovanje s Fundacijo, bodo pridobili status izvorno seme.

Posamezniki ali organizacije, ki se bodo odločili dati v brezplačno uporabo zemljišče ali kmetijo, bodo pridobili status seme zemlje.

Fundacija bo ob pridobitvi kmetij na posameznih območjih poleg semenarjenja spodbujala medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje.

V Fundaciji za ohranitev semen se zavedamo, kako pomembno je medgeneracijsko sodelovanje, prenos znanja s starejših rodov na mlajše, zato smo se odločili, da se bomo povezali z združenji upokojencev in posameznimi upokojenci, ki so izkazali, da želijo sodelovati ter bodo ti tako pridobili status seme modrosti.

Občine so središče našega dogajanja in njihova podpora je izredno pomembna, zato smo se v Fundaciji za ohranitev semen povezali z občinami, ki bodo postale semenom prijazne občine in pridobile status seme povezovanja.

Mladi in otroci se vključujejo v sklope delavnic kreativno seme, katerih namen je spodbujanje ustvarjalnosti, razmišljanja o novih rešitvah za prihodnost, etičnem in družbenem podjetništvu. Prve predstavitve dogodkov bodo potekale jeseni.

Pridružile so se nam tudi raziskovalne organizacije, univerze in drugi javni zavodi, ki Fundacijo za ohranitev semen strokovno podpirajo in s tem zagotavljajo visoko raven storitev in strokovnost njenega delovanja ter tako pridobijo status seme razvoja. Posebni programi, namenjeni širši javnosti, bodo predstavljeni v prihodnjih mesecih.

Številni dobavitelji in ponudniki storitev so se odločili sodelovati s Fundacijo tako, da bodo zagotavljali brezplačne ali cenovno ugodnejše storitve za Fundacijo in njene člane.

Fundaciji za ohranitev semen lahko pomagate z donacijami, del fundacije lahko postanete kot posameznik, občina, organizacija, kmetovalec ali podjetje.

Pišite nam na: fundacija.za.ohranitev.semen@gmail.com ali si oglejte stran https://www.facebook.com/FundacijaZaOhranitevSemen.

 

Vsi pridruženi Fundaciji za ohranitev semen dobijo enako. Se pravi, ne glede na to, koliko prispevajo. Zakaj?

Ker računamo na to, da vsak ve, koliko lahko da. Ne gre za to, da bi več dajanja omogočilo pridobitev več pravic, temveč da bi dali več tisti, ki to zmorejo. Hkrati se ohrani občutek enakovrednosti ne glede na finančni prispevek. Dostop do publikacij, informiranje, sodelovanje na prireditvah, posebne ugodnosti. V prihajajočih tednih se nam bodo lahko pridružili državljani in državljanke.

 

Lahko predlagate tudi ambasadorje Fundacije za ohranitev semen?

Ambasador Fundacije za ohranitev semen je ugleden posameznik, ki je pripravljen svoj čas in ugled namenili promociji Fundacije za ohranitev semen in se zaveda pomena ohranitve semen. Ambasador Fundacije za ohranitev semen je prostovoljska funkcija. Svojo funkcijo opravlja na vsakem koraku, še posebno s sodelovanjem na različnih dogodkih in pri pojavljanju v medijih. Sodeluje lahko tudi pri oglaševalskih akcijah, ki so namenjene promociji Fundacije za ohranitev semen. Ambasador lahko tudi sam pripravi predloge programa svojega dela.

 

Zakaj je Fundacija za ohranitev semen socialno podjetje?

Fundacija deluje po načelih socialnega podjetništva in bo tudi pridobila status socialnega podjetja. Svoje dejavnosti bo financirala tako, kot je značilno za nevladne organizacije, fundacije in gospodarske subjekte.

Način financiranja posameznih dejavnosti je odvisen od njihove vsebine. Vse organizacije se financirajo delno iz svojih dejavnosti, delno iz sredstev, pridobljenih na trgu s proizvodi partnerskih organizacij, delno projektno, delno s sponzorstvi, donacijami, sredstvi filantropov, domačimi sredstvi in tistimi, ki so pridobljena z razpisi Evropske unije. Naložbe bodo pridobljene v skladu z možnostmi na trgu etičnega kapitala.

Prvo leto delovanja bo Fundacija skoraj povsem odvisna od sredstev, pridobljenih na trgu, svojega prostovoljnega dela, v naslednjih letih, ob razvoju lastnih in partnerskih proizvodov pa se bo stopnja odvisnosti zniževala.

Svoje dejavnosti financirajo tudi sodelujoči posamezniki in organizacije iz svojih sredstev, s svojim časom, znanjem in delom. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki nas že več mesecev neutrudno podpirate. Vsako dejanje šteje.

 

Začeli ste tudi s Peticijo GSO Free Zone, s katero pozivate, naj se sprejmejo ukrepi označevanja izdelkov, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme. Zakaj se vam zdi to pomembno?

Trenutno smo v položaju, ko imamo certifikate za ekološko pridelana živila ali izdelke, ki naj bi bili promovirani kot gensko nespremenjeni. Nihče pa ne pomisli, da bi morali označevati izdelke, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme. Trenutno v slovenski zakonodaji in tudi na ravni Evropske unije ni treba označevati gensko spremenjene hrane in krme, ki posledično pride v živali, te pa potem zaužijemo. Mesa, mleka, jajc, rib in drugih izdelkov živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo, ni treba posebej označiti in prav tako ne fermentiranih izdelkov, narejenih z uporabo gensko spremenjenih mikroorganizmov (npr. jogurti, siri). Enako velja za živila, pri katerih so bili uporabljeni encimi, pridobljeni iz gensko spremenjenih mikroorganizmov. Označevanje ni potrebno za živilo ali krmo, ki vsebuje največ 0,9 odstotka dovoljenega gensko spremenjenega organizma, pod pogojem, da je ta v izdelku naključno in tehnično neogiben, a to mora proizvajalec tudi dokazati.

Označevanje je določeno z Uredbama 1829/2003/ES in 1830/2003/ES.

Zato želimo, da je v Sloveniji in Evropski uniji označevanje živil in krme, ki vsebujejo ali so proizvedeni iz gensko spremenjenih organizmov (GSO) obvezno.

Izdelki, proizvedeni iz gensko spremenjenih organizmov, morajo biti označeni z besedami »gensko spremenjen« ali »proizveden iz gensko spremenjenega (ime organizma)«.

Nosilci dejavnosti morajo zagotoviti tudi sledljivost posameznega gensko spremenjenega organizma na vseh stopnjah dajanja v promet. http://www.pravapeticija.com/gso_free_zone_-_oznacevanje_izdelkov#form

 

Kaj vas vodi, da vlagate tako silno energijo v družbeno odgovorne dejavnosti?

Vsak posameznik se lahko odloči, da nemo opazuje dogajanje okrog sebe ali pa začne reševati družbene izzive in skuša s svojim znanjem, delom in predanostjo nekaj spremeniti. Prav zaradi svoje širine znanja in razumevanja družbenega dogajanja se človek odloči, da stopi iz udobja doma in deluje.

 

Kaj vam je bilo od vsega, kar ste storili, v največjo oporo in pomoč?

V največjo oporo in pomoč so mi bili ljudje, ki so predani in verjamejo, da lahko s svojim delom spreminjajo svet.

 

Kdaj za vas težava sploh ni težava? Kaj storite drugače? Kaj je drugače?

Težko vprašanje za nekoga, ki težav ne vidi. Na začetku težave spremenimo v izzive in ko večina ljudi reče težava, rečeš ti izziv. In ko stvari postanejo izzivi, iščeš rešitve, in ko iščeš rešitve, iščeš, kako boš spreminjal stvari, kaj boš naredil in kako boš pripomogel k družbenim spremembam. Občutek je drugačen. Šele ko je človek dejaven, zares živi.

 

Če bi imeli mesec dni časa za dopust, katero oddaljeno deželo bi obiskali?

Smeh. Ni toliko vprašanje kam bi šla. Že dolgo si želim na Bali. Vprašanje je s kom bi šla.

Vesna Weingerl; objavljeno v reviji AURA, junij 2913, št. 286