V spanju je vse mogoče: dihati pod vodo, leteti po zraku, čas raztegovati ali ga skrajševati. V sanjah lahko govorimo neznani jezik, v nočnih morah pa nas obvladuje smrten strah, čeprav varno spimo v postelji.

Marsikdo v sanjah podoživlja dogodke iz preteklosti, nekateri pa sanjajo, kaj se jim bo nekoč zgodilo. Slavni član zasedbe Beatles, Paul McCartney, je na primer v sanjah zaslišal melodijo, ki je pozneje postala velika uspešnica njihove zasedbe − pesem Yesterday. Nemškemu kemiku češkega rodu Augustu von Kekuleju se je v sanjah, ko je zaspal za pisalno mizo, prikazala zgradba benzena, rešitev uganke, ki jo je že dolgo časa neuspešno skušal rešiti v budnem stanju. Podobno se je zgodilo ruskemu znanstveniku Dimitriju Ivanoviču Mendelejevu, ki je prav tako v sanjah zagledal kemične elemente razvrščene v sistem po številu atomov v jedru in tako je nastal znani Mendelejev periodni sistem elementov.

Skupne sanje

Raziskovalka sanj Linda Lane Magallon poroča o zapisanem zgodovinskem dogodku iz leta 1865. Tedaj je imel študent prava Henry Brown naslednje sanje: „Ležal je na ulici v New Yorku, za vrat pa ga je stiskal bradati zanemarjeni moški in nad njim vihtel sekiro. Slišal je tudi krike svojih prijateljev. Toda še preden so mu lahko pomagali, mu je sekira že preklala glavo.“ Naslednjega dne je Henry izvedel, da je imel skoraj enake sanje tudi njegov študijski kolega, ki je v sanjah videl, da je zanemarjeni neznanec ubil Henryja vpričo prijateljev. Nekoliko pozneje je Henry Brown obiskal še drugega prijatelja in njegova žena mu je povedala, da je njen mož imel sanje, v katerih je videl, kako je Henryja Browna z gorjačo umoril neznanec. Prijatelj naj bi mu poskušal pomagati, vendar je bil prepozen. Henry je prijateljevo ženo popravil, da tisto v sanjah ni bila gorjača, temveč sekira. Ali so se sanje uresničile ali ne, podatkov ni, vendar je ta zgodba zgled enakih sanj, ki jih je sanjalo več oseb.

Linda Magallon je z raziskavami ugotovila, da je mogoče skupne sanje dveh ali več oseb razvrstiti v dve skupini: ko dva sanjalca ali več njih sanjajo nekakšne romantične sanje in tudi nočne more, izhode iz telesa in lucidna srečanja, druga vrsta prepletenih sanj pa je, ko ljudje opazujejo prizore iz perspektive neke druge osebe in si tako delijo iste sanje.

Ali nas je lahko strah, da bi tujci vdirali v naše sanje in naše misli? Niti ne, saj kljub vsemu takšne sanje niso tako pogoste. Vendar pa nekatera tradicionalna ljudstva gojijo skupno sanjanje, da bi lahko pomagali ljudem. Indijanski šamani so uporabljali in uporabljajo tehniko skupnih sanj za zdravljenje bolnikov. Guarani v Paragvaju spodbujajo skupno sanjanje, sanje si delijo z drugimi, enako počnejo tudi pripadniki plemena Orang-Asil v Maleziji ter veliko plemen na območju Amazonke. Da bi bilo skupno sanjanje čim bolj uspešno, spijo ljudje, ki si želijo deliti sanje, tako, da se stikajo z glavami. Poročali pa so tudi o skupnih sanjah oseb, ki so bile več tisoče kilometrov daleč druga od druge.

In kaj pravi sodobna znanost

Za avstrijskega zdravnika in psihoanalitika Sigmunda Freuda so bile sanje vrata v nezavedno. Menil je, da se v sanjah razkrivajo globoko skriti, pogosto intimni osebnostni vzroci in človekove pomanjkljivosti. Danes nevroznanost pripisuje sanjam pomembno vlogo v shranjevanju in analizi informacij. Marsikateri znanstvenik meni, da sanje predvsem urejajo številne vtise in iz zavesti odstranjujejo odvečne podatke. Nekateri pravijo, da se predvsem v nočnih morah prikazujejo različni strah zbujajoči položaji človeku zato, da bi se lahko pripravil na prihodnje težave.

Številne informacije in vtisi, ki jih človek prejema čez dan, naj bi se v budnem stanju v možganih shranjevale le začasno, v trajni spomin pa se shranijo šele v spanju. To sklepajo na podlagi izkušenj z ljudmi, ki niso spali nekaj časa, potem pa so imeli velike težave z zbranostjo, učne in spominske težave ter osebnostne motnje.

Sanje je težavno proučevati zato, ker se jih ne da neposredno opazovati. Raziskovalci morajo speče poskusne osebe prebuditi in jih vprašati, kaj so sanjali. Težava pa je v tem, da se sanje ne shranjujejo v dolgoročni spomin, in ko človeka zbudijo ali se zbudi sam, hormoni preplavijo možgane in odplaknejo spomin na sanje.

Od leta 2008 imajo raziskovalci ATR Computational Neuroscience Laboratories v japonskem Kyotu računalniški program, ki lahko ugotovi vsebino sanj. Oseba spi v magnetno resonančnem tomografu, ki skenira možgansko dejavnost, iz dobljenih možganskih signalov pa potem računalnik izrisuje podobe, ki se porajajo v možganih. Nemški raziskovalec John Dylan Haynes iz Berlinskega Bernstein Centra za računalniško nevroznanost pravi, da lahko iz možganske dejavnosti celo odčitajo skrite namene in načrte. Zato so postavili etične norme, kdaj se lahko ta vrsta razbiranja možganskega dogajanja sploh lahko uporablja.

Terapevti so v zadnjih letih razvili posebno psihotehniko, kako stopiti v tuje sanje. Imenuje se katatimno slikovno življenje, sodi pa med najmočnejše manipulacijske metode vstopanja v podzavest. Uporabljajo jo tudi številni terapevti za zdravljenje duševnih motenj. Tehniko je zasnoval psihiater Hanscart Leuner v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Danes jo že plačuje zdravstvena blagajna v Nemčiji. Pri tej tehniki terapevt prestavi svojo stranko v jasne sanje, ki jim psihiater določa vsebino in jih usmerja od zunaj. Na primer, naroči stranki naj sanja, kako se povzpenja na hrib ali plava pod vodo ali pa naj postane lev. Pri tem terapevt pogosto prodre do strankinih najbolj intimnih, skritih čustev in misli. Uporablja se pri ljudeh, ki imajo težave v razmerjih, spolne motnje, so depresivni ali jih bremenijo prisilne nevroze. Če takšno zdravljenje opravlja izkušen terapevt se lahko pokažejo presenetljivi uspehi, vendar če ga uporablja neizkušena oseba se lahko pri stranki razvije akutna psihoza.

 

Vrste sanj

Najpogostejše so tako imenovane navadne sanje. V njih se obdelujejo različne notranje in zunanje informacije, s katerimi prihaja človek čez dan v stik, so tudi posledica stikov z drugimi ljudmi in površnega opazovanja sveta okoli njega. Takšne sanje nam nič posebnega ne sporočajo, njihovo delo je zgolj urejanje prejetih informacij in vtisov. V to vrsto sanj sodijo tudi sanje, ki nastanejo kot posledica razmer, v katerih spimo: če nas zebe ali nam je vroče sanjamo, da se kopamo v ledeni reki ali hodimo skozi puščavo, lahko pa sanjamo tudi, da se nam približuje hrupni tovornjak, če nekdo poleg nas smrči v sobi.

V diagnostičnih sanjah sanjalec prejme sporočilo o morebitni bolezni. To si strokovnjaki za sanje razlagajo s tem, da možgani nenehno prejemajo sporočila od organov, in tako tudi od organa, ki je zbolel, to sporočilo pa potem lahko prenesejo sanjalcu tudi v sanje. Tisti, ki proučujejo takšne sanje, so ugotovili tudi nekatere časovne roke, v katerih se to dogaja. Tako na primer preden izbruhne gripa, konjuktivitis, čir, akutno vnetje slepiča ali želočno-črevesna zastrupitev to sanjalec sanja že dan prej. Tuberkulozo pljuč napovedujejo sanje dva meseca preden se pojavi, možganski tumor pa velikokrat celo leto dni prej, vsekakor pa že mesec dni pred odkritjem.

Lucidne sanje so žive sanje, ki se razlikujejo od siceršnjih živih sanj po tem, da se sanjalec v njih zaveda, da sanja. Ljudi s to sposobnostjo imenujejo oneironaute. Domnevajo, da se je 80 odstotkov ljudi sposobnih naučiti tehnike lucidnega sanjanja. Opazili so, da so za to zlasti dovzetni ljudje, ki zelo pogosto in dolgo igrajo videoigrice. Morda zato, ker se ure in ure ob računalniku osredotočajo na neko nalogo, kajti za razvoj sposobnosti lucidnega sanjanja je nujna dovolj razvita sposobnost osredotočanja. Prvi korak k razvoju te sposobnosti pa je urjenje v pomnenju navadnih sanj. Pri lucidnem sanjanju obstaja določena nevarnost, da človek zaide pregloboko v sanjski svet in se potem ne more več tako zlahka zbuditi. Če se to zgodi, oseba, ki je to izkusila, duševno ni nikoli več takšna, kot je bila pred tem.

Preroške sanje so sporočila, ki nam ji pošilja naš višji jaz in jih omogoča povezanost s kozmosom. V takšnih sanjah človek sliši glas z neba ali od strani, ali pa vidi prizore prihodnjih dogodkov, lahko pa mu v sanjah kakšna znana živa ali umrla oseba prenese neko sporočilo pomembno zanj, za katero drugo osebo, ki jo pozna, ali za človeštvo.

Nočne more – več ali manj smo jih izkusili vsi. Iz teh sanj nas prebudijo možgani ali angel varuh, ko ocenijo, da bi nam nadaljnje sodelovanje v strašnih prizorih lahko škodilo. Nočne more so najpogostejše v otroštvu, od časa do časa pa se pojavljajo tudi pri približno 50 odstotkih odraslih. Zakaj se pojavijo je več teorij. Od tega, da je treba temeljiteje predelati preživete neprijetne življenjske položaje, da bi se tako znebili nakopičene negativne energije in strahov, pa do tega, da se pojavljajo zaradi manipulacij nevidnih astralnih bitij. Če se nočne more ponavljajo in so prepogoste, je treba poiskati pomoč, ker bi sicer prišlo do resnih posledic že zaradi dolgotrajne nespečnosti. Pomagajo tehnike sproščanja, meditacija, fitnes, tek, ali kakšne druge sproščujoče dejavnosti.

Abdukcije (ugrabitve) in nenavadne sanje – ta vrsta sanj se pojavlja v zadnjem času, zgodovinski viri je ne omenjajo. To so sanje, v katerih sanjalci sanjajo, da so jih ugrabila zunajzemeljska ali kakšna druga bitja. Po teh sanjah pogosto sanjalec, ko se zbudi, opazi na telesu različna znamenja, ki jih prej ni bilo: nenavadne brazgotine, praske, rjave okrogle pike, ki spominjajo na ugašanje cigaret, brazgotine pravilnih geometrijskih oblik ali nenavadne simbole. Veliko ljudi, ki so imeli takšne sanje, je potem zbolelo ali so imeli kakšne druge telesne težave. Nekaterim se je zgodilo, da so se zbudili in se dolžina spanja ni ujemala s časom, ko naj bi dejansko spali, minilo je namreč veliko več časa. Nekateri so se zbudili celo v tujih oblačilih, ali oblačilih obrnjenih narobe, ali na drugem kraju v hiši, pri tem pa sostanovalci niso opazili nič nenavadnega, niti tega, da bi se sanjajoči kamor koli odpravljal. Takšne pojave je v svoji knjigi Ugrabljeni opisala dr. Karla Turner Oteti.
Obstajajo tudi tako imenovane paravanske sanje, ko se sanja eno, v resnici pa se v sanjah dogaja nekaj povsem drugega, vendar je ta vrsta sanj premalo opisana, da bi lahko kaj več spregovorili o tem.

Spoznati jezik sanj

Ni nepomembnih sanj, čeprav se velikokrat zdijo takšne. Celo navadne sanje nosijo v sebi neko sporočilo, ker vstopajo v človekovo nezavedno. Dr. Sigmund Freud je trdil, da vsak od nas pozna pravi pomen vsakih svojih sanj, vendar ga zaradi svojega prepričanje, da ga ne more poznati, zato tudi ne pozna. Dr. Karl Gustav Jung je pisal, da v vsakem od nas obstaja še drugi jaz, ki ga ne poznamo, in ta „drugi“ nam v sanjah pripoveduje, kako nas vidi, in to drugače, kot se vidimo sami. Če se znajdemo v brezizhodnem položaju, nam ta „drugi“ s pomočjo sanj lahko pomaga, da spremenimo svoja stališča, ki so nas tudi pripeljala v brezizhodni položaj.

Jezik sanj ni jezik, ki ga razumemo. To je jezik, ki se ga moramo šele naučiti. Razlagati sanje pomeni začeti brati znamenja, spoznavati skrivnosti sanjskih simbolov. Toda ta pravila mora ugotoviti vsak sam, saj ni splošnih pravil, ki bi veljala za vse ljudi. Na primer kača v sanjah različnim osebam ne pomeni isto. Njen pomen je treba razbrati iz konteksta celotnih sanj, s primerjavo z drugimi simboli, ki tudi nastopajo v sanjah, iz življenjskega položaja in iz primerjave z drugimi sanjami. Zato ne iščimo po sanjskih bukvah, kaj pomeni, če sanjamo o kači ali čemur koli drugemu, temveč se raje začnimo spraševati, kaj ta simbol pomeni nam.

Ne dovolimo, da nam sanje razlagajo drugi. V starem Egiptu so s smrtjo kaznovali osebo, ki je drugim razlagala sanje, saj je tako grobo posegla v človekovo usodo, to je lahko počel le posebni posvečenec v templju. Razlagalci sanj so navadno nagnjeni k poenostavljanju in stereotipom, ne upoštevajo večpomenskosti simbolov sanj, in tega, da imajo simboli za vsakega človeka svoj pomen. Tako ni vseeno ali o vinu sanja znanstvenik ali alkoholik, saj vino vsakomur od njiju pomeni nekaj drugega. Če nekdo sanja o prstanu, še ne pomeni, da se bo poročil. Treba je ugotoviti, kakšne občutke je prstan povzročil v osebi, ki je o njem sanjala, kakšen je bil prstan, čigava last je bil, ali ga je sanjalec od koga dobil, ali ga je komu izročal, kakšne so bile okoliščine in razmere, kakšno je bilo celotno ozračje sanj, ali so se pojavljali še kakšni drugi simboli in podobno.
O sanjah vsekakor še premalo vemo, zato nas bodo odkritja o njih in njihovem pomenu še presenetila.

 

Daja Kiari; objavljeno v reviji AURA št. 303, november 2014

Fotografija: 123RF