S SVETLOBO NAD BOLEZNI

Svetloba je nujna za življenje na zemlji in ohranitev človekovega zdravja. Če človek ni izpostavljen celotnemu spektru sončne svetlobe, to prizadene njegov imunski sistem, postane dovzetnejši za okužbe pa tudi nekatere vrste raka so povezane prav s pomanjkanjem svetlobe.

Izsledki raziskave, ki jo je ob koncu prejšnjega stoletja opravila ameriška mornarica na zaposlenih in drugih osebah na ladjah, so pokazali nekaj nenavadnega: kožni rak – melanom je bil pogostejši pri osebah, ki so delale v kabinah in notranjosti ladje, kakor pri tistih na palubi in na prostem. Še več, melanom je pogosteje nastal na pokritih delih telesa kakor na glavi in rokah, ki so navadno najbolj izpostavljeni soncu. Avtorji raziskave zato domnevajo, da kratka, vendar redna izpostavljenost soncu celo varuje pred to vrsto raka[1]. Po drugi strani pa pretirana izpostavljenost soncu velikokrat povzroči opekline, zlasti pri ljudeh z občutljivo kožo in tistimi, ki uživajo neuravnoteženo ali z antioksidanti revno hrano, zato tudi ti ljudje hitro dobijo kožnega raka.

Te ugotovitve potrjujejo tudi izsledki druge raziskave, zlasti tisti, ki poudarjajo pomen vitamina D v boju z melanomom. Vitamin D nastaja prav pod vplivom ultravijolične svetlobe sončnega spektra, zato pomanjkanje naravne svetlobe zavre nastajanje vitamina D, s tem pa oslabi naravno varstvo telesa pred boleznimi in tudi rakom.

Ko svetloba vstopi skozi oko, milijoni za svetlobo in barvo občutljivih celic, imenovanih fotoreceptorji, preobrazijo svetlobo v električne impulze. Ti po vidnem živcu potujejo do možganov in tam spodbudijo hipotalamus, da začne izločati posebne kemične snovi, nevrotransmiterje, ki uravnavajo avtonomne (samodejne) naloge telesa. Hipotalamus je del sistema žlez z notranjim izločanjem, ki uravnava večino telesnih nalog: krvni tlak, presnovo, spolnost, razpoloženje, imunski sistem, staranje in tako imenovane dnevne ritme. Če dnevna svetloba ne prihaja skozi oči, nastajajo v vseh teh sistemih motnje. Najnovejše raziskave pa kažejo, da svetlobe ne sprejemamo samo skozi oči, temveč da prodira v telo tudi skozi kožo in lobanjo.

Če večino življenja preživimo v službi in doma, torej v notranjosti stavb in v neustreznih svetlobnih razmerah, si lahko nakopljemo širok spekter zdravstvenih težav, od depresije, obolelega srca, hiperaktivnosti (otrocih), osteoporoze (starejši) do slabše telesne odpornosti. Da bi ohranili zdravje, moramo torej prejemati svetlobo celotnega sončnega spektra.

Da nepopolni spekter sončne svetlobe resno ogroža zdravje, so potrdili izsledki tudi drugih raziskav. Zelo znane so raziskave fotobiologa, doktorja znanosti Johna Nasha Otta. Ugotovil je: če želimo ohraniti zdravje, moramo biti izpostavljeni svetlobi celotnega sončnega spektra. Če smo v notranjosti prostorov je edino svetilo, ki daje svetlobo podobno sončni, dobra stara žarnica. Njena svetloba je tudi brez lukenj in energijskih trnov, to pa ne velja za druga sodobna svetila, še zlasti ne za tako imenovane varčne sijalke.

Izsledki raziskav dr. Otta so pokazali, da nepopolna svetloba moti tudi optimalno vsrkavanje nekaterih hranil. Pomanjkanje »prehranjenosti« s svetlobo je dr. Otto imenoval maliluminacija. Človek postane utrujen, depresiven, sovražen, začenjajo mu propadati zobje, oslabi mu imunski sistem, poslabša se kakovost kože in celo zboli za rakom. Zmanjšata se tudi napetost in čvrstost mišic.

Zaradi izrednega pomena svetlobe za človekovo življenje so razvili v svetu tudi različno zdravljenje s svetlobo. Poglavitni namen takšnega zdravljenja je zagotoviti telesu pravo svetlobo in tudi ustrezno količino naravne svetlobe.

Svetlobne terapije s polnim spektrom

Izsledki desetletne epidemiološke raziskave, ki so jo opravili na fakulteti Johna Hopkinsa v Baltimoru v Marylandu, so pokazali, da bivanje ob svetlobi sončnega spektra (tudi ultravijoličnih frekvencah) pripomore k preprečevanju raka na prsih, črevesju in danki.

V Rusiji so pri raziskovanju te problematike v tovarno, kjer so delavci zelo pogosto zbolevali za prehladom in angino, namestili svetlobne sisteme s polnim sončnim spektrom. Okuženost zraka z bakterijami se je zmanjšala od 40 do 70 odstotkov. Delavci, ki niso delali pri polni osvetlitvi, so bili zaradi bolezni odsotni z dela dva dni več kakor tisti, ki so delali v prostorih, kjer je bilo dovolj svetlobe polnega sončnega spektra.

V raziskavi, ki so jo opravili dr. Ott in njegovi sodelavci, Lewis Mayron, Rick Nations in Elelen L. Mayron, so učinke svetlobe polnega sončnega spektra preverjali na študentih v Sarasoti na Floridi. V raziskavo so zajeli štiri razrede študentov, in sicer dva kot kontrolno skupino, njihovi prostori so bili osvetljeni s fluorescenčnimi lučmi, dva pa so opremili z lučmi s polnim svetlobnim spektrom − to je bila eksperimentalna skupina študentov. Raziskovalci so ves semester spremljali vedenje študentov tudi z uporabo skrite kamere. Izsledki so prepričljivo pokazali, da je bilo pri študentih v razredih, osvetljenih z dobrimi starimi žarnicami manj izostankov s predavanj in tudi študijski uspeh je bil boljši kakor pri študentih v razredih s fluorescenčno osvetlitvijo.

Ultravijolična svetlobna terapija

Nobelov nagrajenec in danski zdravnik Niels Finsen je opazil, da nastajajo tuberkulozne lezije predvsem pozimi in le redko poleti. Domneval je, da je vzrok teh lezij pomanjkanje sončne svetlobe, zato je začel zdraviti kožno tuberkulozo z ultravijolično lučjo. Zdravljenje je bilo uspešno. Zdaj se ultravijolična svetlobna terapija uporablja za zdravljenje še drugih bolezni, od visokega holesterola, astme, imunskih motenj do predmenstrualnega sindroma in raka.

Fotodinamična terapija proti raku

Pokazalo se je, da je fotodinamična terapija (PDT – photodynamic therapy) učinkovita pri zdravljenju zgodnje stopnje raka pljuč, požiralnika, materničnega vratu, črevesja, pljuč, slinavke, prostate in kože, ni pa učinkovita pri zdravljenju melanoma. Bolniki z rakom požiralnika po navadi obiščejo zdravnika šele, ko se bolezen že zelo razširi in ni več možnosti za operacijo ali pa ta ogrozi bolnikovo zmožnost hranjenja. Zato skušajo takšne bolnike zdraviti s fotodinamično terapijo in ne z operacijo. Pri tem postopku bolniku vbrizgajo barve ali zdravila, ki absorbirajo svetlobo, in po nekaj dneh, ko jih tumor vsrka, to območje izpostavijo posebnemu tipu laserske svetlobe. Barvni pigmenti vsrkajo svetlobne fotone, postanejo kemično dejavni in povzročijo odmiranje rakastih celic, ne da bi se poškodovala zdrava okolica. To metodo uporabljajo na Kitajskem že več kot trideset let, z njo dosegajo uspehe tudi na Japonskem. Stanje se je izboljšalo pri skoraj 90 odstotkih bolnikov z zgodnjo stopnjo pljučnega raka, bolnikih z rakom črevesja, požiralnika in materničnega vratu.

Denis Cortese, zdravnik na kliniki Mayo v Jacksonvillu na Floridi, je ugotovil, da se kar pri 43 odstotkih bolnikov z zgodnjo stopnjo pljučnega raka, ki so jih zdravili s fotodinamično terapijo, rak ni ponovil niti po petih letih.

Warren Grundfest, zdravnik iz slovite bolnišnice Cedars-Sinai Medical Centre v Los Angelesu, uporablja poseben tip fotodinamične terapije − light activated chemotherapy (svetlobna kemoterapija) − z njo zdravi raka pljuč in mehurja. Dr. Grundfest je poročal, da se je po osemnajstih mesecih zdravljenja tumorja mehurja, ta zmanjšal za 85 odstotkov.

V boju z boleznijo je zmeraj bolje poseči po zdravilih ali metodah, ki bolnika ne izčrpavajo in ne prizadenejo njegovega imunskega sistema, zato je zdravljenje s svetlobo zelo dobrodošlo, še zlasti, ko je tudi uspešno.

Marko Vesel; objavljeno v reviji AURA, junij 2012, št. 274

Fotografija: Bigstockphoto. com

 

Več ...