V vseh tradicionalnih kulturah so se zavedali, kako zdravilen je post za težave duha, duše in telesa. Med postom se temeljito prečistijo mikroskopsko majhna telesna vlakna, membrane in celične strukture. Korenito razstrupljanje čisti vse človekove ravni, tudi podzavest in nezavedno. Če se odpovedujemo pri hrani, odstranimo karmične vzroke bolezni ter pripomoremo k osvetlitvi svojih globljih in prikritih duhovnih nasprotij. Vnovič se povežemo z Bogom in svojim višjim jazom ter razširimo zavedanje – prav zato lahko tudi ozdravimo, si znova pridobimo mir, začutimo smisel in pristno življenjsko radost.

V zadnjih letih ustanavljajo po svetu vse več klinik za postenje, saj tovrstno zdravljenje privablja vse več zdravljencev. Med ljudmi se širijo informacije o izrednih učinkih postenja pa tudi osupljive zgodbe ozdravelih oseb, ki pripovedujejo, kako so s temeljitim čiščenjem telesa že v nekaj tednih ali mesecih odpravili hujše psihofizične (sodobne) bolezni in tegobe.

Zdravljenka, ki si je s postom odpravila raka na jajčnikih, pripoveduje, kako je potekalo njeno izredno uspešno zdravljenje. Njena odkrita pripoved je ganljiva in bi bila lahko zgodba marsikaterega človeka. Takole pripoveduje: »Preden so mi zdravniki povedali, da imam raka, bi se mi ‘potovanje’, na katero sem se podala danes, zdelo skoraj neverjetno … Več let sem se samo zanemarjala in zapostavljala. Prvih štiriintrideset let življenja nisem nikoli niti za trenutek pomislila, da morda uživam hrano, polno umetnih sestavin, ki me zastruplja. Nisem se zavedala, da živim v onesnaženem okolju. V resnici se mi to – tako kot večini – sploh ni zdelo pomembno. Potem pa sem se nenadoma streznila: rak jajčnikov v četrtem stadiju. Imela sem štiri različne, izrazite karcinome, vidne tudi brez mikroskopa. Ko sem izvedela za diagnozo, sem – začuda – odkrila v sebi dotlej neznano izredno trdnost: odločila sem se, da moram videti odraščati svoje otroke.

Svojemu zdravniku sem podpisala izjavo, da se za šest mesecev odpovedujem medicinskemu zdravljenju. Tako sem si pridobila pol leta dragocenega časa – najprej sem namreč želela preskusiti zdravljenje z alternativnimi zdravilskimi metodami. Zavedala sem se, kako tvegana je tovrstna odločitev: moja bolezen bi lahko v teh mesecih izredno napredovala in dosegla stopnjo, na kateri mi ne bi bilo več mogoče pomagati. Obiskala sem terapevtko – svetovalko za prehrano in ta mi je po pregledu povedala, da morava najprej okrepiti moj imunski sistem. Menila je, da je najboljše, da se začnem postiti. Pomislila sem: kakšna šala! Le kako naj stradanje ozdravi raka?! Kmalu sem se pomirila, saj mi je terapevtka povedala, kako naj se pravilno postim, med postenjem pa me bo podpirala in spodbujala ter mi sproti odgovarjala na vsa vprašanja. Svetovalka za prehrano se je pri zdravljenju s postom opirala tudi na duhovnost, predvsem krščansko, a to me ni zanimalo …

Začelo se je petdnevno postenje s sadnimi sokovi in kmalu sem opravila še sedemdnevni, deset- in petnajstdnevni post. Medtem sem se naučila obvladovati znamenja razstrupljanja in se seznanila z izzivi, ki sem jih zaznavala ob novem načinu hranjenja. Natančno sem se naučila, kako se začne telo zdraviti in kako se z ustreznim postom obnavljajo, prerajajo in izpopolnjujejo gradniki človeškega telesa. Seznanila sem se tudi s spremembami življenjskega sloga in novim pogledom na življenje. Moj imunski sistem se je naglo izboljševal. Prve spremembe sem opazila že med desetdnevnim postom: koža je postala čista in svetla, manjše gube na obrazu so izginjale, počutila sem se močno, krepko, poživljeno in svežo. Poleg tega se je znatno zvečala raven moje energije, postala sem dobre volje in vse bolj sem se veselila življenja. Začeli so me zanimati duhovni vidiki postenja – znova sem se povezala z Bogom in se zavedela, kako blizu mi je.

Ko sem prišla na naslednjo biopsijo (preiskava tkiva ali organskih delov, vzetih iz živega telesa – op. p.), mi je zdravnik presenečen povedal, da je ostal le še en grozd rakavih celic, vse druge pa so izginile. To me ni presenetilo: postenje, molitev, ljubezen in sproščanje so namreč opravili svoje delo! Kljub temu sem se odločila za operacijo – pri tej so mi odstranili vse sledi raka – in odtlej, torej več kakor dvanajst let, sem zdrava. Bog je bil milosten in je uslišal mojo prošnjo, da bi videla vnuke in pravnuke. Svoje izkušnje in navdušenje nad zdravljenjem s postom, zdravim in zavednim načinom življenja ter povezanostjo z Bogom, delim zdaj tudi z drugimi ljudmi. Če bom s svojim pričevanjem pripomogla, da se bo vsaj eni osebi uspelo ozdraviti s postom, bom v svojem življenju izpolnila božji namen.«

Najučinkovitejše sredstvo za zdravljenja raka?

Lahko bi se vprašali, zakaj informacije o nedavnih znanstvenih raziskavah, ki so prikazale, da različne tehnike postenja pripomorejo k učinkovitemu uničevanju rakavih celic, niso med ljudmi bolj razširjene … Zakaj večina ne ve ničesar o izsledkih strokovnjakov, ki so dokazali, da post upočasnjuje rast in širjenje tumorjev, pri nekaterih bolnikih pa celo povsem izniči grozečo nevarnost raka? Nekateri menijo, da bi se o izredni koristnosti posta moral poučiti vsak onkolog, rakavi bolniki pa bi morali pogosteje in bolje sodelovati s terapevti za postenje.

Post sicer ni vedno najlažji način zdravljenja – odpovedati se je treba marsičemu, kar imamo radi (okus je eno najteže obvladljivih čutil) – vendar je izredno učinkovit. Večina ljudi sicer zmotno meni, da se bodo brez hrane izmučili ali celo umrli. Vsem, ki pogumno tvegajo, pa post izredno koristi; ne le da ga zlahka preživijo, celo več moči in življenjske radosti si pridobijo. Strokovnjaki pravijo, da post še zdaleč ni zgolj za zdrave in krepke ljudi. Dokazali so namreč, da postenje pomaga tudi tistim rakavim bolnikom, ki se zdravijo s kemoterapijo – zaradi posta jih manj prizadenejo negativni stranski učinki kemoterapije (o tem si lahko preberete tudi v reviji Science Translational Medicine, ki so jo ustanovili zdravniki, praktiki in študentje različnih strok). Ugotovili so, da skrbno in natančno postenje, ob pomoči izkušenega terapevta pripomore, da se rakave celice sčasoma samodejno uničijo. Profesor Valter Longo je namreč dejal: »Videli smo, da so po postu rakave celice zaman skušale nadomestiti nekatere sestavine krvi … Rakave celice so v resnici storile celični samomor.«

Pri zdravljenju raka s kemoterapijo ali brez nje se je izkazalo, da post pripomore k upočasnitvi razvijanja raka dojk, melanoma, nekaterih vrst možganskega raka in nevroblastoma (sodi med primitivne nevroendokrine tumorje in se razvije v živčnini). Na splošno se je izkazalo, da postenje učinkovito zdravi vse vrste raka. Izsledki raziskave z mišmi, obolelimi za rakom, ki so jih zdravili s postom in kemoterapijo, so pokazali, da je ozdravelo dvajset odstotkov živali, ki so imele zelo hudo obliko raka ter štirideset odstotkov miši z milejšo obliko te bolezni. Ugotovili so tudi, da ni preživela niti ena miška, ki so jo zdravili zgolj s kemoterapijo.

Postenje obnavlja izrabljene organe

Post pripomore tudi k drugim izboljšavam: izgubi odvečne teže, zmanjševanju nevarnosti bolezni srca in žilja, zdravljenju alergij ipd. O ozdravitvi svojih številnih bolezni s postenjem pripoveduje tudi zdravljenec, ki je imel že od otroštva hude alergije in druge nevšečnosti: »Že v otroštvu so me zdravili zaradi različnih alergij, vsak teden sem prejemal tudi injekcijo za preprečevanje astmatičnih napadov. Čeprav sem zelo rad jedel banane, si jih nisem smel privoščiti, ker so mi povzročale hudo alergijo – če sem jih zaužil, mi je takoj otekel požaralnik. Tudi zaradi uživanja drugega surovega sočivja mi je grlo vedno oteklo. Pogosto so po koži, celo po obrazu, nastali tudi rdeči izpuščaji.

Ko sem se prvikrat postil dalj časa, sem začuden ugotovil, da so izpuščaji izginili … Po dvajsetdnevnem postu sem čutil, da so se mi očistila pljuča, saj sem zlahka dihal globoko, ne da bi sopel. Najbolj čudežno pa je bilo, da so po postu povsem izginili tudi moji dolgotrajni hemoroidi. Ne morem povedati, kako dobro sem se počutil! Potem sem seveda najprej pojedel banano … In odtlej jih lahko pojem cele šope!«

Omenjeni zdravljenec razlaga, da postenje okrepi in stopnjuje zdravljenje globljega tkiva in izrabljenih organov. »Zdi se, ko da bi post v njih izredno hitro vzpostavil pravilno stanje. Če namreč želimo ozdraveti, moramo k čiščenju in zdravljenju pritegniti vse telesne vire. Prav zato, ker se telo med boleznijo popolnoma osredini na zdravljenje in pritegne vanj vse svoje vire, takrat po navadi nimamo teka. Če med boleznijo uživate predelano in kuhano hrano, telesni imunski sistem prikrajšate za priložnost, da bi deloval z vso svojo zmogljivostjo. Namesto da bi se takrat hranili zdravo, svoje nežne in občutljive membrane nasitimo z bolnišnično hrano, cigaretami, kavo, alkoholom in alopatskimi zdravili.«

In zakaj je postenje tako zdravilno? »Med postenjem se odplavljajo iz telesa mrtve celice, poškodovano tkivo, maščobne usedline, tumorji in ognojki. Bolne celice se sistematično razpustijo, ostane pa zdravo tkivo. Takrat se temeljito, natančno in popolno očistijo mikroskopsko majhna telesna vlakna, membrane in celične strukture. Uživanje hrane, ki povzroča sluzenje, pa mikropskopsko majhna telesna vlakna in membrane zamaši. Raztaplja se tudi notranja sluz, zato med postom skozi nos, žrelo in ušesa po navadi izločamo lepljivo sluz, ki maši sinuse. Štrene sluzi se lahko izločijo tudi iz črevesja. Medtem se v našem telesu presenetljivo dobro porazdelijo hranilne snovi. Takrat ko telo katabolizira (katabolizem je vsak razgradni presnovni proces kompleksnih spojin, pri katerem nastanejo preprostejši produkti; molekule se razčlenijo na manjše enote zato, da bi se sprostila energija) stara tkiva, strupe in slabe gradnike, je namreč odvisno zgolj od žlahtnih in dragocenih rudninskih snovi ter vitaminov. Med postom se preobrazimo kakor metulj (iz gosenice): telo najprej razruši svoje poškodovane gradnike, nato pa jih na novo utemelji. Vse snovi za vnovično graditev telesa pridobimo iz svoje notranjosti. Prav zato je post tako znamenit: človek odkrije svoje ‘notranje gorivo’, pri tem pa ne zmoti telesnega delovanja.«

Temeljitejše čiščenje »templja naše duše«

Nekateri ljudje se postijo le nekaj dni, drugi opravljajo t. i. izmenični post – postijo se vsak drugi dan, tretji pa se odločijo za daljše postenje. Nekateri zatrjujejo, da jim postenje pomaga hitreje celiti rane in poškodbe: »Pri igranju hokeja sem si poškodoval zapestje in ramo. Poškodbi sta se celili že štiri tedne, a zdravljenje je le počasi napredovalo, zato sem se odločil, da se bom postil dlje časa in tako telesu pomagal, da se bo začelo zdraviti samo,« pripoveduje oseba, ki si je s postom zdravila poškodbe.

»Dlje ko se postimo, močnejše telesno čiščenje izzovemo, pravi, »in več energije priteka v proces. Če si na primer zamišljamo, da je naše telo kot hiša, ki jo je treba očistiti, se morda odločimo za daljši post … Le kako naj bi ga sicer temeljito očistili? Če hišo čistimo več dni, opravimo intenzivnejše čiščenje – iz omar odstranimo stara, odvečna oblačila, natančno pomijemo kuhinjske omarice in temeljito očistimo tla. Podobno si tudi z daljšim postom, bolj kakor s kratkim, globlje očistimo telo. Daljše postenje je koristnejše, saj takrat iz telesa odstranimo zelo trdovratne strupe, odpadne snovi, ostanke presnove in mrtve celice, shranjene v tkivih, organih in maščobnih celicah. Poleg tega privoščimo počitek in obnovo tudi prebavilom, pospešimo samozdravljenje na globljih ravneh in izboljšujemo delovanje možganov.«

S postom se duhovno zdravimo

Post pomaga, da razkrijemo in odpravimo poglavitne vzroke svojih telesnih bolezni, čustvenih ali drugih težav in trpljenja. Ljudje v vseh starodavnih kulturah so dobro vedeli, da post ni zgolj pripomoček za telesno čiščenje, obnavljanje in pomlajevanje, temveč predvsem izredno duhovno zdravljenje – odpravlja namreč negativno karmo in trpljenje ter zvečuje notranjo radost.

Post so pogosto uporabljali za t. i. spokoritev za grehe. Zavedali so se, da se z njim lahko znebijo vzrokov svojega slabega delovanja, se znova povežejo s svojim božanskim jazom in Bogom ter zmorejo izboljšati svoje delovanje in življenje. Spremembe so globlje: potekajo na ravni vzročnega ali kavzalnega telesa (temeljne bivanjske ravni), v njem so shranjeni bistveni vzroki našega vedenja, odzivanja ali naše karme. Pred postenjem je vibracija nižja, zato v življenje tudi pritegnemo dogodke in ljudi, ki morda niso prijetni. Po odstranitvi karmičnih vzrokov s postenjem pa se človekova vibracija izredno izboljša – saj nismo več priklenjeni na stare boleče spomine, izkušnje, razmerja ipd. – zato pritegnemo v svoje življenje nove, pozitivne dogodke, okoliščine in ljudi.

Med postom se umirimo, utišamo um in prisluhnemo pretanjenim zvokom narave, vesolja in svoji intuiciji. Kot prenovljeni delujemo z novimi močmi, obnovimo svojo povezanost z božanskim virom ter prav zato tudi duševno in telesno ozdravimo. Številni zdravilci po svetu namreč menijo, da je vzrok pogostih sodobnih bolezni posebno raka, zaprtost kronske čakre. Skoznjo smo povezani s svojim duhovnim virom in prejemamo tako imenovano »zlato energijo kundalini« – energijo človekovega duhovnega obstoja, nujno za osmišljeno življenje. Brez zlate energije kundalini smo namreč kakor brezdušna telesa in delujemo zgolj robotsko; zato postanemo nemirni, nesrečni in sčasoma tudi zbolimo. Človek namreč ni robot, temveč svobodno, ustvarjalno in enkratno bitje, del stvarstva in Stvarnika. Kadar je povezan z Bogom, je tudi miren, srečen in poln novih zamisli.

Med postenjem se odpremo pretanjeni duhovni energiji, ki ni sestavljena iz zemeljskih snovi (zemlje, vode, ognja, zraka in etra), temveč iz človeku še neznanih vesoljnih gradnikov – in iz nje prejemamo svojo »nevidno hrano«. Prav zato so se postili številni veliki svetniki … Svami Šivananda Sarasvati, se je na primer postil tudi po več dni, in svetoval: Odpovejte se soli, sladkorju, začimbam, zelenjavi … Sveti Benedikt se je postil tri leta, vsakih nekaj dni je pojedel le košček kruha. Znano je, da je sveti Vinanej sprva pojedel le tri krompirje na dan (lonec krompirja je imel za ves teden), pozneje pa le nekaj grižljajev zelenjave, kruha, morda nekaj požirkov juhe ali mleka. Sveta Katarina Sienska je že mlada spoznala moč vztrajnega posta – kmalu se je začela hraniti z »božjo hrano« in postala zelo radostna. Tudi mati Terezija je vse življenje jedla izredno pičle obroke.

Dr. Sniadach, poznavalec postenja, piše, da je post poglavitno in najodličnejše zdravljenje, čiščenje vseh človekovih ravni in način duhovne rasti. »Post so priporočali že v predzgodovinskih časih pa tudi v vseh starih verskih besedilih. Med drugim ga omenjajo v Svetem pismu, Koranu, Mahabharati in Upanišadah. Med postenjem smo v meditativnem stanju, in to pripomore, da laže opazujemo sebe in se poglobljeno zdravimo. Medtem ko se odpovedujemo hrani (nekateri tudi pijači), se lahko osredinimo na notranje pretanjene energije ter tam poiščemo odgovore na svoja vprašanja in številne dvome, bodisi o svojem nadaljnjem življenju, ciljih, razmerjih ipd. Post pomaga osvetliti tudi naša globlja in prikrita duhovna neskladja in prav zato pripomore k resnični ozdravitvi. Pospešuje tudi samozavedanje in samonadzorovanje – po postu se znamo bolje brzdati, smo potrpežljivejši – to pa umirja um, sprosti telo in povečuje radost, zdravje in moč. Po končanem postenju se odzivamo bolj pozitivno: čutimo manj jeze, vzgibov nemoralnosti, osamljenosti, ponosa in pohlepa. Zveča se nam duhovna energija, in to povečuje človekovo notranjo lepoto, harmonijo in sočutje.«

Po postu se zmoremo globlje in bistveno življenjsko spremeniti, gojiti bolj ljubeča in osmišljena razmerja ter opustiti slabe navade. Ker smo pozitivnejši in premoremo več duhovnega zavedanja, se nam izboljša tudi zdravje. »Post je tudi sopomenka za molitev – če se med postom opiramo na vero v Višjo moč, nam to zelo pomaga, da zavijemo s svojih starih, neprimernih poti in najdemo nove, boljše. Pravo zdravljenje je namreč tudi odstranjevanje slabih vedenjskih vzorcev in prepričanj, to se sicer ne zgodi čez noč, vendar prinaša izredno dobre spremembe … Spomnimo se, da so se postili tudi Mojzes, Jezus Kristus, Buda in številni drugi modreci ter s postom dosegli razsvetljenje. Kot preskušeno metodo za okrepitev duše in zmanjšanje želja, je post uporabljal tudi mirovnik Mahatma Gandhi, ki se je odpovedal tudi govorjenju in spolnosti (tudi to sta obliki posta), in ne le hrani.«

Alja Ovsenšek; objavljeno v reviji AURA št. 291, november 2013

Fotografija: Bigstockphoto.com