V Sloveniji je danes že približno 10 000 bolnikov z diagnosticirano Alzheimerjevo boleznijo, še veliko več pa takih, pri katerih se je bolezen šele začela razvijati, še zlasti, če so starejši od 60 let. Kljub temu demenca ni normalen pojav staranja. Vsako staranje povzroča spremembe v možganih, saj tako kot s starostjo pešajo fizične sposobnosti, pešajo tudi umske, vendar te spremembe še zmeraj niso tako obsežne, da starostnik ne bi mogel normalno delovati, skrbeti zase in se vključevati v družbo. Pri Alzheimerjevi bolezni pa so duševne spremembe in izpadi možganskih funkcij, predvsem spomina in opravilne sposobnosti, tako hudi, da bolniku onemogočijo skrbeti zase in postane hudo breme za svojce in skrbnike. Zanjo zbolijo tudi mladi ljudje, če so utrpeli hudo poškodbo glave, preboleli kakšno bolezen, ki jo povzroča, ali bili izpostavljeni hudim strupom, na primer zastrupitvi z ogljikovim monoksidom.

Kdaj je treba poiskati pomoč

Marsikdo se sam pri sebi začne spraševati, ali se mu morda ne napoveduje Alzheimerjeva bolezen, če pozabi na partnerjev rojstni dan, založi mobilni telefon ali se ne spomni, kako je ime sošolcu, s katerim je vso srednjo šolo presedel v isti klopi. To sicer ni prijetno, vendar to še niso znamenja demence, veliko bolj utrujenosti, preobremenjenosti ali stresa.

Bolniki s hudo demenco sčasoma ne prepoznavajo niti najbližjih svojcev, ne spomnijo se, kaj so pravkar počeli, spremenijo svoje osebnostne značilnosti, imajo hude težave z govorom – ne najdejo besed ali jih uporabljajo v napačnih zvezah, s težavo pa tudi razumevajo, kaj jim kdo pripoveduje. Imajo težave z orientacijo, tavajo po ulicah in ne vedo, kje so doma, nazadnje niti lastnega doma ne prepoznavajo več ali pa imajo za dom tisti, kjer so nekoč odraščali ali prebivali. Postanejo ljudomrzni, sebični, čustveno otopijo. Spominjajo pa se svoje mladosti. Vse oblike demence potekajo postopno in jih je v začetni fazi težko razločevati med seboj, to je lažje potem, ko na primer Alzheimerjeva bolezen že napreduje.

 

Kako pomagati preprečevati

Znanstveniki z univerze Cambridge so ugotovili, da vse oblike demence in tudi Alzheimerjevo bolezen zelo pospešuje nedejavnost. Kar tretjina vseh bolnikov je zbolela zaradi nedejavnosti, debelosti, kajenja, visokega krvnega tlaka in slabe poučenosti. Toda od vseh teh dejavnikov je bil najpomembnejši prav pomanjkanje telesne vadbe. Raziskovalci so prepričani, da redna fizična dejavnost zagotavlja stalen dotok krvi bogate s kisikom v možgane in tako preprečuje nastanek beljakovinskih oblog v možganih, ki povzročajo Alzheimerjevo bolezen. Že dvajsetminutna hoja trikrat na teden zmanjša tveganje za Alzheimerjevo boleznijo, pravijo britanski znanstveniki. Če bi prebivalci mest stopili z avtobusa eno postajo prej, bi nekaj že storili za svoje zdravje. Prof. Carol Brayne, z Inštituta za javno zdravje univerze Cambridge pravi: “Pomembna ugotovitev naše raziskave je, da lahko zdravo življenje zmanjša tveganje za nastanek demence. To ne pomeni, da je mogoče trajno preprečili demenco ali Alzeimerjevo bolezen, vendar jo zavira. Odrasli naj bi telesno vadili vsaj dve uri in pol na teden, to je lahko tudi delo na vrtu ali v gospodinjstvu. Če človek telovadi in hodi, je tudi bolj sprejemljiv za zdravo prehrano, se morda odpove kajenju, kar spet zmanjšuje tveganje pred demenco, saj tako ohranja zdravo srce in čvrste žile, to pa omogoča stalen dotok krvi v možgane.

Valerija Mrčetič, članek je bil objavljen v reviji AURA, september 2014, št. 300