Finosnovne energijske ovoje, ki obdajajo naše fizično telo, imenujemo aura. Če je aura čista in skoznjo neovirano teče energija, se človek dobro počuti,saj je povezan s svojo notranjostjo in božansko razsežnostjo.

V življenju pa je večinoma tako, da so aure številnih ljudi močno obremenjene in tudi energijski pretok v njih je oviran. Velik del tega izvira iz neurejenega okolja, zato ni vseeno, kakšno je okolje, v katerem se vsak dan zadržujemo. To sicer ne pomeni, da bi se vse okoli nas moralo svetiti in biti brez najmanjšega prahu. Pomembnejše je, da si ne kopičimo nepotrebnih reči, ki nas samo bremenijo. Zavedajmo se, da reči povezujejo človeka s svojimi energijskimi nitkami in številnimi tujimi energijami; zato ne preseneča, da si tedaj, ko se znebimo nepotrebnih predmetov ali odvečne krame, ki nas je motila že dlje časa, tudi pošteno oddahnemo, se osvobodimo.

S spremembo okolja vplivamo tudi na svojo notranjost: čim bolj prosta je aura, tem svobodnejša je in tem več energije doteka vanjo. Zaradi motečih dejavnikov namreč ne moremo navezati tesnejšega stika s svojo notranjostjo in božansko navzočnostjo.

Navezanost na predmete

Veliko predmetov, ki jih človek dolgo ne uporablja in tudi ne kaže, da jih bo, samo zavzema prostor. Med temi so lahko darila, ki obdarovanemu niti ne ugajajo, ali pa mazila, ki jih ne uporablja, vendar jih ima na zalogi, ker jih je morda kupil v navdušenju nad prijetno ovojnino ali pod vplivom oglasov. Ugotavlja sicer, da mu ne ustrezajo, vendar jih ne odstrani. Včasih se je treba prav razumsko prisiliti, da se takšnih reči znebimo, jih zavreči ali podariti. Človek potrebuje za življenje v resnici zelo malo. Večina reči je nepotrebna in moteča, saj se nanje vežejo tuje energije in onesnažujejo osebni prostor. Materija lahko močno ovira energijski pretok, kajti kolikor več materije človeka obdaja, toliko več je mora energijsko oskrbovati. Tako si nenehno izčrpava energijsko zalogo, saj je materija z nevidnimi nitkami povezana s človekovo auro.

Če je človek zelo navezan na katero od svojih zbirk, na primer na znamke ali kovance, in ga takšno zbirateljstvo tudi sprošča, ni nujno, da se teh reči znebi na silo. Toda zbirateljstvo je zelo pogosto povezano s karmičnim dolgom ali z občutkom izgube iz neke prejšnje inkarnacije. Znano je, da ljudje, ki so preživeli vojno, hranijo veliko reči iz občutka negotovosti, saj so skusili, da pride v hudih časih vse prav. Če so takšni občutki močni, se predmetov ni treba znebiti na mah, temveč storimo to počasi, umirjeno, da se občutki strahu utegnejo nadomestili z občutkom varnosti in zaupanja. Tudi ni tako redko, da dobijo ljudje občutek varnosti samo, če so obdani z veliko rečmi.

Poleg nepotrebne navlake se je treba znebiti tudi navad, ki nas že dlje časa motijo, in tudi ljudi, ki so nam odveč in neprijetni, saj če nenehno obrekujejo nas samo bremenijo, prav tako kot nas bremenijo tudi s svojimi strahovi in črnogledimi napovedmi. Vse to onesnažuje naš prostor in naša energijska telesa.

Energijska telesa onesnažujejo tudi slabe novice in nasilni filmi, ki jih zaradi zasvojenosti s televizijo gledamo vsak dan. Če želimo duhovno napredovati in se prečistiti, moramo očistiti tudi okolje, saj šele potem lahko prisluhnemo sebi. Če mislimo, da nam bo to uspelo v natrpani sobi in ob prižganem televizijskem ali radijskem sprejemniku, se hudo motimo.

Marjan Jerko, objavljeno v reviji AURA, julij 2010, št. 251

Fotografija: Bigstockphoto.com