RIFE IN RAK – ISKANJE RESNICE O FREKVENČNI ELEKTROTERAPIJI

Zaradi poplave znanstvenih objav in vstopa znanosti v vse pore življenja so mnogi prepričani, da vemo skoraj vse. Manjka nam le še ščepec, pa bomo imeli popoln recept narave. Ni dvoma, da je znanost rodovitno okolje, ki nenehno ponuja vpogled v genialnost narave. A kljub vsemu se vprašajmo, kako naj bi opisali 96 odstotkov vesolja in na primer, zakaj nam ne uspe ozdraviti raka?

Po besedah največjih svetovnih onkologov je najboljše zdravilo za raka preventiva ter čim zgodnejše odkritje teh neposlušnih in egoističnih celic. Če rakasto obolenje napreduje, se uradna medicina, podprta s farmacevtsko industrijo, bojuje z rakom s kemoterapijo, z obsevanjem, biološkimi zdravili, v zadnjih letih pa se pri tem namenja pozornost tudi prehrani in psihološkim tehnikam. A kaj ko je raka vedno več, zato ni pretirano, če rečemo, da je pri nas trenutno epidemija raka. V Sloveniji zboli od 9000 do10000 ljudi, vseh zbolelih pa je okrog neverjetnih 100000. Vprašajmo se, ali lahko bolnik z rakom poleg terapij uradne medicine dobi še katero znanstveno podprto terapijo, ki bi mu pomagala v njegovem boju?

 

Mož, ki je ozdravil terminalno obolele za rakom

Poznate ameriškega zdravnika Royal Raymonda Rifeja? Še pred nekaj leti, tudi sam nisem vedel zanj. Ni ga v učbenikih in tudi v največjih znanstvenih bazah podatkov ga pogrešamo, še več, objavil je bore malo, in citatov ima skupaj 0. Dobro, neki nori znanstveni um, boste rekli, ki se je izgubil v svojih iluzijah. A dejstva tega ne govorijo. Royal Raymond Rife je mož, ki je leta 1934 ozdravil šestnajst terminalno obolelih za rakom. To so bolniki, nad katerimi je medicina tistega časa obupala. Ta podatek so potrdili najbolj priznani zdravniki tistega časa, ki so poskus tudi nadzorovali.

Royal Raymond Rife je leta 1934 mislil, da bo ozdravil svet. In kdo ga pozna danes?

Naj ga na kratko predstavim. Royal Raymond Rife (1888–1971) je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja izumil unikatni, t.i. univerzalni mikroskop, s katerim je mogoče »približati« ne samo bakterije, temveč tudi v živo opazovati nepredstavljivo majhne viruse velikosti »nano«. Kako mu je to uspelo, se ugiba še danes. Medtem ko je opazoval majhne mikrobe (da je Rife to zares počel, dokazujejo slike in izjave prič), je razmišljal, kako jih uničiti. V ta namen je izdelal napravo, ki je oddajala elektromagnetne valove, ki imajo natančno določene terapevtske frekvence in obliko signala. Znanstveniki pravijo, da je uporabljal nehomogeno izmenično električno polje nizke jakosti.

 

Frekvenčna elektroterapija danes

Delo dr. Rifeja je postalo zelo pomembno šele v 21. stoletju, saj so frekvenčno elektroterapijo potrdile povsem nove raziskave. Te kažejo, da frekvenčna elektroterapija dokazano preprečuje nastajanje delitvenega (mitotskega) vretena, ki ga ustvarjajo proteini mikrotubuli. Brez vretena se rakasta celica ne deli in bolezen ne napreduje. Frekvenčna elektroterapija zavira delitev (od 42,6 do 53,4 odstotka), povzroči pa tudi razpad okoli 25 odstotkov hčerinskih rakastih celic.

Fiziki pravijo, da je ta razpad lahko posledica velikega gradienta električnega polja, ki se razvije v območju med dvema delečima se rakastima celicama, in to polje raztrga organele in celične strukture hčerinske celice. Ugotavlja se, da je za razpad najpomembnejša prav frekvenca električnega polja.

Izraelski raziskovalci so frekvenčno elektroterapijo preskusili na desetih ljudeh z glioblastomom in ugotovili, da je tumor napredoval počasneje, pacienti pa so živeli dlje. Povedano natančneje: bolezen je napredovala dvakrat počasneje, bolniki pa so živeli dvakrat dlje. Trije od desetih bolnikov po dveh letih od začetka terapije živijo še vedno, to pa je pri ljudeh s tako nevarnim tumorjem redko. Znanstveniki niso zaznali prav nobenega vpliva frekvenčne elektroterapije na deleče se normalne celice, npr. celice kostnega mozga ali mukozne celice tankega črevesa. Razlog lahko iščemo v spremenjenih električnih lastnostih rakastih celic in precej daljšem generacijskem času zdravih celic. Zato frekvenčna elektroterapija nima neželenih učinkov, se pa pojavijo spremljevalni odzivi; ti so zaželeni, saj tako vemo, da se je telo odzvalo na terapijo.

Povejmo še, da je ameriška agencija FDA leta 2000 potrdila uporabo oscilirajočih magnetnih polj, pulznih električnih polj ter mikrovalov in radijskih frekvenc za procesiranje hrane. To pomeni, da ta izjemno vplivna organizacija priznava frekvenčno elektroterapijo kot učinkovito metodo za odstranjevanje patogenih mikrobov v hrani. To potrjuje tudi najnovejša študija, objavljena leta 2008, v kateri raziskovalci ugotavljajo, da izmenično električno polje nizke jakosti zavira rast (okoli 30 odstotkov) prostoživečih bakterij vrste Staphylococcus aureus in Pseudomonas aeruginosa. Poročajo, da je učinek odvisen od amplitude in frekvence električnega polja.

Svetovni integrativni centri in tudi slovenski zdravilni center Medin, imajo pomembno poslanstvo: bolnikom ponuditi znanstveno podprte terapije, ki pa se zaradi različnih razlogov ne izvajajo v ustanovah uradne medicine. Frekvenčna elektroterapija je le ena od njih. Zato podpirajmo prožne znanstvene ume in morda nam bo v prihodnosti uspelo zajeziti epidemijo raka ter spoznati kakšen odstotek širnega vesolja več.

Zdravnik Royal Raymond Rife (1888–1971) je bil s svojimi odkritji pred časom. Ker niso razumeli pomena njegovih odkritij, je umrl depresiven in vdan alkoholu. Potem, ko je zavrnil prodajo svoje naprave, so medicinske revije kar po tekočem traku njegove članke zavračale. Tožil ga je celo njegov tehnik, ki ga je domnevno podpiralo farmacevtsko podjetje. Njegov laboratorij, neprecenljiv mikroskop in številni raziskovalni zapiski so bili namerno uničeni, nekateri podporniki pa so naredili »samomor«. Royal Raymond Rife je začutil trdosrčnost enega od temeljev naše civilizacije, kapitala. Bil je na vrhuncu v času, ko je farmacevtska industrija šele začela rasti in kovati dobičke. Je bila to značilnost tistega časa? Mar lahko rečemo, da se kaj takšnega dandanes ne dogaja več?

Dr. Rok Krašovec, objavljeno v reviji AURA, junij 2009, št. 238

Fotografija: www.handylore.com

 

 

 

 

Več ...