Znova je jesen in pred nami so jesenski prazniki, ko bodo mize obložene z vsemi nezdravimi dobrotami. Kot rešitev pred škodljivimi nasičenimi maščobami ponuja industrija nenasičene. Obsedenost s koristnostjo nenasičenih olj je proizvod dualne zahodne civilizacije, ki napačno sklepa: če so nasičene maščobe slabe, potem morajo biti nenasičene dobre.

Tako se je porodila usmeritev, da morajo naša živila vsebovati čim več nenasičenih rastlinskih maščob, da moramo maslo zamenjati z margarino in iskati le izdelke, ki so brez nasičenih maščob ne glede na to, kaj je industrija z njimi počela.

Ker je zgodba o maščobah za navadnega smrtnika dokaj zapletena, je neskončno veliko možnosti za manipuliranje. V javnosti se tako pogosto uporablja beseda OMEGA-maščobe, ob tem pa nam ne povedo, da je to skupni naziv za kopico maščob, ki niso vse enako koristne. Ste se pripravljeni poglobiti v polovične resnice o maščobah in si tako prihraniti precej denarja in zdravja? Pojdimo po vrsti.

 

Kaj je zares »esencialno«

Linolenska, linolova in arahidonska maščobna kislina sodijo v skupino esencialnih maščobnih kislin. Že pri tem imamo opraviti s pojmovno zmedo.

Po mnenju dr. Johanne Budwig, ki je utemeljila razlikovanje maščobnih kislin, sta zares esencialni in telesu koristni linolenska in linolova kislina, arahidonska kislina pa je po ugotovitvah dr. Charlesa Myersa pravo nasprotje in celo spodbuja rast rakavih celic. Najdemo jo v rdečem mesu, jajcih in maslu.

Nekateri znanstveniki gredo še korak naprej in trdijo, da je nenadomestljiva le linolenska, ki ima več oblik (alfa-linolenska, ki je omega-3 in gama-linolenska, ki je omega-6), drugi dve (linolova in arahidonska) se lahko z njeno pomočjo sintetizirata tudi iz drugih maščobnih kislin.

In da je zmeda še večja M. E. Hanke v Biokemiji (Enciklopeia Britanica) trdi, da vse esencialne maščobne kisline telo lahko sintetizira in da potem niso »esencialne«. Mnogi se z njim ne strinjajo, zato težko presodimo ali gre za še eno resnico ali zmoto.

Barantanju med znanstveniki ni videti konca, industrija in šolstvo pa še zmeraj vztrajata pri starih spoznanjih in zagovarjata vse tri kot esencialne.

Zato tudi vse tri omenjene uvrščajo med vitamine in jih označujejo s skupnim imenom kot vitamin F. To pomeni, da pod izrazom vitamin F lahko pojmujemo vse tri, esencialne in manj esencialne, koristne kot tudi škodljive maščobne kisline.

To ustvarja zmedo pri predstavljanju nekaterih izdelkov. Mnogi namreč oglašujejo, da vsebujejo njihovi izdelki visok odstotek esencialnih maščobnih kislin, to pa ne pomeni nujno, da vsebujejo pomembno količino zares nenadomestljivih alfa-linolenske – omega-3 in gama-linolenske –omega-6 maščobne kisline. V praksi se tako zgodi, da vam za precej denarja prodajajo celo maščobe, ki se jim je bolje ogniti.

Zmedo pri uporabnikih povzroča tudi to, da obstajajo tudi druge maščobne kisline, ki so omega-3, pa niso esencialne in nujno koristne (takšne so dolgoverižne maščobne kisline z 20 in 22 ogljikovimi atomi: eikosapentaenoična in dokosaheksaenoična). Tudi linolna in arahidonska (omega-6) maščobna kislina po pomenu nista primerljivi z gama-linolensko omega-6.

Zato vam oznaka na izdelkih, da izdelek vsebuje maščobne kisline omega-3 ali omega-6 ne pove veliko, če ne veste, katere maščobne kisline izdelek zares vsebuje.

 

Ali ste že povsem zmedeni?

Izdelovalci računajo na vašo zmedo, in vam jo tudi mastno zaračunajo. Zato mogoče ni odveč, da se poglobite v to, zamujeno lekcijo kemije. Seveda, pri tem je pomembno, da ohranite prisebnost in ne pustite, da vas podatki, preglednice in predpisane količine zavedejo.

Ne pozabite, da so vitamini in esencialne snovi še vedno velika uganka, v kateri se materialni svet dotika nematerialnega. Ko nam napišejo, da vitamini »urejajo« procese v telesu, znanstveniki pod to besedo skrijejo vse svoje neznanje: kako je mogoče, da ena snov nekaj ureja, določa, pospešuje, spodbuja ali preprečuje. Gre za energijo in notranjo inteligenco, ki je naša znanost še ne zna zajeti v svojo miselnost.

Vsakič, ko znanost izmeri, kaj so minimalne količine nečesa, kar potrebuje telo vsak dan, je treba vedeti, da je na milijone ljudi, pri katerih njihovo pravilo ne velja. Tako imamo na svetu posameznike in celo ljudstva, čigar prehrana ne vsebuje marsičesa, kar naši znanstveniki označujejo kot esencialno (nujno in nenadomestljivo), pa so živi in zdravi. Tako vitamin B₁₂ za nekatere vegance sploh ni problem, čeprav ga od rojstva niso zaužili s hrano. Nekateri pa jemljejo kopico prehranskih dopolnil in kljub temu trpijo zaradi pomanjkanja, ki lahko povzroča hude zdravstvene težave.

Res je, da esencialne maščobne kisline potrebujemo. Nekateri jih mogoče lahko sintetizirajo sami, večina pa tega ne obvlada in bo na svojem zdravju hitro opazila posledice pomanjkanja. Zato se mi zdi pomembnejše od ugotavljanja, kaj teoretično lahko sintetiziramo, vprašanje, kje v praksi lahko potrebne snovi najdemo v zadostni količini in dovolj kakovostne.

Koliko je dovolj?

Earl Mindell, priznan strokovnjak na področju vitaminov, pravi, da bi vsaj en odstotek kalorij na dan morale sestavljati esencialne nenasičene maščobne kisline. To prevedeno v uporabnejši jezik pomeni, da moramo dobiti 25–30 kalorij na dan v obliki teh kakovostnih maščob.

To količino najdemo v 12 jedilnih žlicah sončničnih semen, 18 polovicah ameriškega oreha, eni veliki žlici lanenega olja, ali 2–3 žlicah lanenih kosmičev. Dobri viri so tudi olja iz žitnih kalčkov, mandlji, avokado, klamatske alge, plava riba …

Največji znani vir GLA (gamalinolenske maščobne kisline omega-6) pa je svetlinovo olje.

Problematični viri

Ni dvoma, da so maščobne kisline omega-3 zelo koristne za naše zdravje.

O omega-3 govorijo najpogosteje v povezavi s holesterolom in zamašitvijo arterij. Pripomore tudi k zdravju las in kože, k izgorevanju drugih maščob in zato tudi zmanjša težo. Manj znano pa je, da zadostna količina maščobnih kislin omega-3 tudi delno zavaruje pred delovanjem rentgenskih žarkov ter odlično preprečuje vnetja v telesu. Ravnotežje med maščobnimi kislinami omega-3 in omega-6 naj bi bilo 1 : 1 do največ 1 : 4. V prehrani zahodnjakov je to ravnotežje popolnoma porušeno: v Združenih državah Amerike imajo povprečno razmerje 1 : 20, v evropskih državah pa smo le za odtenek boljši s povprečnimi vrednostmi 1 : 14.

Če nimate dovolj maščob omega-3 vaše telo ne bo moglo sprejeti niti drugih maščob. Tako na primer tudi koristne maščobne kisline iz oljčnega ali kokosovega olja lahko ostanejo neizrabljene, če v telesu ni zadosti maščobnih kislin omega-3.

Razmerje v lanenem olju je 4 : 1 v korist alfa-linolenske (omega-3) maščobne kisline. To pomeni, da vam vsak gram te maščobe dovoljuje, da zaužijete še 16 gramov drugih maščobnih kislin, pa ste še vedno v optimalnem razmerju 1: 4.

Laneno olje je največji rastlinski vir maščobnih kislin omega-3 v naravi. Po raziskavah dr. Budwigove prav nestabilnost elektronov, ki se nenehno gibajo, daje temu olju neverjeten potencial. To je njegova največja prednost, obenem tudi največja nevarnost, če je oksidirano, nepravilno shranjeno in ga ne znamo pravilno uporabiti.

V času, ko so postali ribji viri tako onesnaženi s težkimi kovinami, da tuna in skuše ne pridejo več v poštev (v nekaterih državah jih že uradno odsvetujejo otrokom in nosečnicam), ostajajo le sardelice in inčuni kot vir omega-3, ki ga najdemo v živalskem svetu (če so bili v vodi le kratek čas, preden so prispeli na našo mizo, niso imeli priložnosti posrkati veliko težkih kovin iz morja, iz katerega smo naredili greznico). Lososi ne sodijo med plave ribe, imajo pa precej maščobnih kislin omega-3. Vsaj imeli so jih! Pogosto uporabljeno lososovo olje že dolgo ne prihaja od divjih lososov. Krmijo jih tako kot na primer danes krave in druge živali z nezdravo »hitro« hrano, takšna pa je spremenila tudi njihovo sestavo maščob.

Ob tem se nam zastavlja še eno vprašanje, o katerem ni v strokovni literaturi mogoče najti ničesar. Koliko maščobnih kislin omega-3 lahko zaužijemo z ribami, če je to maščobna kislina, ki ne prenese pregrevanja, ribe pa uživamo toplotno obdelane? Izjema so sardelice in vloženi slaniki, ki jih uživamo surove. Ali so mogoče omega-3 v ribah odpornejše, kakor maščobne kisline v lanenem olju in drugih rastlinah?

Kravje mleko (toplotno neobdelano) je še vedno vir določene količine omega-3, seveda, če se je krava pasla na travi. Če pa ji človek vsili silažo in mora žival bivati v zaprtih hlevih, se mleko poslovi od maščobnih kislin omega-3 in vitamina D. Ne nasedajte besedilu na ovojnini na kateri piše, da vsebuje mleko z omega-3. Gre za praviloma sintetizirana prehranska dopolnila, ki jih dodajajo živilom, njihovo delovanje v telesu pa je zelo dvomljivo.

Jajca omega-3 pa so komercialna poteza industrije, ki ugotavlja, da ljudje kupujejo čedalje manj jajc. Zato ponujajo jajca kokoši, katerim so v krmo dodajali več maščobnih kislin omega-3. Po navadi sta v krmi predvsem gensko spremenjena koruza in soja in pri tem tudi Slovenija ni izjema! Gensko nespremenjeno krmo morajo uporabiti le ekološki kmetje. V Združenih državah Amerike opozarjajo, da je takšna promocija jajc kot pomembnega vira maščobnih kislin omega-3 zavajanje uporabnika, ker jim pozabijo povedati, da je to le delček navzočih maščobnih kislin, ki nikakor ne odtehta velikega odstotka drugih maščob in holesterola v jajcih. Četudi so jajca v surovi obliki zdravo živilo, danes skoraj ni mogoče najti zdravih jajc. Nevarnost salmonele narekuje nujno toplotno obdelavo, ki pa denaturira beljakovine, uniči dragocene vitamine, encime in občutljive maščobne kisline.

Olja so več kot maščobne kisline

Kljub vsem, kar je napisano o omega-3, se ne smemo ujeti v past poveličevanja posameznih sestavin. V oljih najdemo še veliko vitaminov, antioksidantov in zdravilnih učinkovin in energijskega potenciala.

Kaj zmorejo storiti v vašem telesu, je odvisno predvsem od tega, kako so jih pridelali in predelali in kaj boste počeli z njimi vi.

Najkoristnejša so hladno stisnjena olja iz divjeraslih, biodinamično ali ekološko pridelanih sadežev in semen. Vendar ta načeloma niso primerna za pregrevanje in jih je najboljše uživati na solatah in namazih. Če so olja rafinirana, so le »truplo« sestavin, iz katerih so nastala. Najkoristnejše maščobne kisline lahko postanejo tako med procesom predelave najškodljivejše.

Kdor ne spoštuje energije, uniči tudi materijo

Neodvisni znanstveniki na zahodu (predvsem Združene države Amerike in Avstralija) čedalje bolj glasno svarijo, da uživanje rastlinskih olj škoduje zdravju, da spodbujajo raka, degenerirajo možgane, povzročajo impotenco in podobno. Ameriški znanstveniki so znova naredili klasično napako, da imajo svoja degenerirana živila in svoj izprijeni način predelave za prototip živil na sploh.

Sedemdeset odstotkov sojinega olja v Združenih državah Amerike je narejenega iz gensko spremenjene soje, podobno je tudi s koruzo in oljno ogrščico. Tudi t.i. konvencionalna olja so izdelek hibridnih jalovih rastlin, preobremenjenih s škropivi in hormonskimi pripravki. Ameriški standard ekološke pridelave (izjema so certifikat OTCO in izdelki, ki jih certificirajo evropske organizacije) je zelo ohlapen in dovoljuje precej kemije in ostankov pesticidov. Ne preseneča torej njihova ugotovitev, da tisto, kar iz vsega tega nastane, za človeka ni zdravo.

Zato vzemimo njihova svarila kot dokaz, kako občutljiva je celostnost narave in kako hitro lahko iz živila naredimo za človeka pogubne snovi. Rada bi videla poskuse, ki bi jih naredili na nedegeneriranih naravno pridelanih semenih in plodovih.

Največje težave z olji nastanejo, ko želimo iz njih narediti več kot si je narava zamislila. Kapital pri tem ne pozna meje, pri kateri se snovi degenerirajo.

Če olja niso ustrezna za cvrtje, bodo naredili, da bodo to postala. Če nočejo biti čvrsta na sobni temperaturi, jih bodo s hidrogenizacijo (strjevanjem) prisilili. Če jih narava ni naredila takšna, da bi vzdržala nekaj let, lahko tudi to popravijo s kemičnimi sredstvi. Tako razmišljajo kapitalisti in ob tem še vedno kot utemeljitve za uživanje teh tehničnih izdelkov navajajo zdravilne lastnosti, ki jih imajo nedegenerirani izdelki.

Pri izbiri olj torej ni bistveno vprašanje, iz katere rastline je pridobljeno in koliko ima nasičenih, enkrat nenasičenih ali večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Temeljno vprašanje je, ali imamo opraviti s polnovrednim živilom ali z njegovim degeneriranim ostankom.

Onstran številk

Olja praviloma dobivamo iz semen. Semena pa so celotni zapis rastline, sposobnost kaljenja, nove rasti in vnovičnega ustvarjanja. Zato so tudi olja, ki jih pridobivamo iz semen, veliko več kot le dober vir maščob. So zapis energije, sposobnosti in značaja rastline, iz katere so nastale. Zato lahko navidezno podobna olja s podobno sestavo kislin v telesu delujejo povsem drugače. Arganovo olje, ki ga dobivajo iz jedrc divjeraslih dreves, vsebuje neverjetno energijo vitalnosti. Če se drevesa v puščavi posušijo, se lahko ob ugodnejših razmerah obnovijo. Zato ne preseneča, da ima arganovo olje toliko zdravilnih učinkov.

Podobno je z jojobinim oljem, še enim pridelkom iz skoraj puščavske rastline, ki zmore premagati skoraj nemogoče razmere. Čez dan tako prenaša temperature, ki se bližajo vrelišču, ponoči pa zmrzuje pri temperaturah blizu ledišča. Si predstavljate, koliko iznajdljivosti, vztrajnosti, žilavosti je zapisano v tem olju?

Arašidi obvladajo toploto drugače. Zacvetijo na soncu, potem svoje plodove skrijejo pod zemljo. Svojo iznajdljivost v ravnanju z vlago prenašajo tudi nam.

Oljke pa so simbol umirjenosti in trdoživosti. Znajo čakati in marsikaj prenesti, nič jim ne pride do živega. Iz vsake poškodovane veje odžene deset novih. So edini sadež, ki je tudi to leto pri suši zdržal tri mesece brez dežja in je sposoben popolnoma posušene plodove znova napojiti in obuditi. Če boste te dni šli obirat oljke, poskusite začutiti to energijo v plodovih. Poskusite primerjati plodove z mladih oljk s tistimi na večstoletnih drevesih.

Če kaj veste o zdravilnih energijah dreves, potem boste hitro dojeli, da ni vseeno, ali uživamo olja z dreves, ki so si energijski potencial nabirala stoletja, ali pa iz semen enoletnih rastlin, ali mladih nasadov. Ni vseeno, ali so ta drevesa in rastline tolkli, tresli ali jih spoštljivo obrali.

Zato bodite pozorni. Podatki so le del zgodbe. Veliko več pa boste lahko spoznali onkraj števil, formul in predpisanih vrednosti. V preteklosti so olja spoštovali in z njimi mazilili duha in telo.

Danes smo zares podhranjeni, primanjkuje nam kakovostnega olja, vendar ta podhranjenost ni le telesna. Izgubili smo stik z energijo olja, z dobičkonosno predelavo smo jo dobesedno izgnali iz svojega življenja in zdaj trpimo zaradi večplastnega pomanjkanja. Olja so lahko prinašalci etrov svetlobe in toplote v naša življenja. Prav tistih energij, ki nam jih danes primanjkuje. Zato je že skrajni čas, da jih spoznamo bolj celostno in jih sprejmemo kot darilo.

Sanja Lončar, objavljeno v reviji AURA št. 230, oktober 2008

Fotografija: Bigstockphoto.com