RASTLINE – NAŠE OBČUTLJIVE SOPOTNICE
Veliko je nasvetov, katere rastline je dobro imeti doma in katerih ne. Namesto da bi se ravnali po takšnih nasvetih, raje prisluhnimo sebi, saj človek intuitivno zazna, ob katerih rastlinah se dobro počuti in ob katerih ne. Po feng šuiju na primer ni priporočljivo imeti kaktej, saj te menda ne vplivajo dobro. Slabo lastnost so jim pripisali zaradi bodic, saj privrženci feng šuija označujejo vse zašiljene oblike kot »strupene puščice«, škodljive ljudem. Toda marsikdo ima kakteje zelo rad, jih celo zbira pa zato ti ljudje niso ne nesrečni ne bolni. Po drugačnih naziranjih naj bi kakteje ljudi prizemljevale, tiste, ki skrbijo zanje, pa varovale pred slabimi psihičnimi vplivi. Tudi vrači preprostih ljudstev so prepričani, da je ljudem na voljo moč rastlin in ne zgolj moč živali, zato nekatere od rastlin izberejo za svoje varuhinje.
Lepe, zdrave rastline v vsakem domu širijo pozitivno energijo, uvele in bolne pa ga obremenjujejo. Tam, kjer rastline kar naprej propadajo, je to znamenje, da z energijo v prostoru ni nekaj prav.
Rastline tudi pojejo
V Damanhurju, ekološko duhovni skupnosti v severni Italiji, rastline še posebno zavzeto proučujejo. Ker se pripadniki te skupnosti trudijo živeti čim bolj v skladu z naravo, si prizadevajo razumeti tudi govorico rastlin. Tako so že pred desetletji začeli delati z rastlinami različne poskuse. Najprej so v sedemdesetih letih ponovili poskuse Clivea Baxterja, ameriškega strokovnjaka za poligraf, ki že od šestdesetih let prejšnjega stoletja proučuje govorico in odzivnost rastlin, ter ugotovili enako kakor on. Sporazumevanje z rastlinami so še bolj izpopolnili. Tako so na primer sestavili napravo, ki rastlini omogoča, da izrazi zadovoljstvo, ko zazna tistega, ki skrbi zanjo, da z uporabo senzorjev in električno-elektronskih povezav rastline same odpirajo vrata, vodo in prižigajo luči.
Že Cleve Baxter je ugotovil, da rastline zmeraj pretrese, če v njihovi navzočnosti pokončamo žuželko ali katero drugo rastlino. Če je dal Baxter na primer kuhati jajce, se je na poligrafu, pritrjenem na liste, izrisala krivulja strahu, nato pa se rastlina ni več odzivala, videti je bilo, kot da bi omedlela. Rastline se zmeraj pretreseno odzivajo na nasilne dogodke, od pol ure do ene ure se kar prenehajo odzivati, nato pa si postopno opomorejo.
V Damanhurju so rastline celo naučili igrati, z njimi prirejajo koncerte po svetu, pred leti je bil tak koncert tudi v Sloveniji. Elektrodi, ena pritrjena na list, druga na korenine v tleh, neprenehoma merita elektropotencial rastline. Vse se prenese v analogni digitalni pretvornik, in ta spreminja električni impulz v glasbenega. Glasbeni impulz se prenese v sintetizator, in potem lahko ljudje izberejo, katero glasbilo naj rastlina igra.
Rastline lahko ustvarjajo zelo harmonične in melodične zvoke; toda če se jim približa jezna, razburjena, zlonamerna oseba z veliko negativne energije, prenehajo igrati. Rastline so naše zrcalo. To opažajo tudi rastlinski skrbniki v Damanhurju. Če so žalostni, je takšna tudi glasba rastlin, če veseli, je poskočnejša.
Da bi se rastline naučile igrati, potrebujejo približno teden ali dva. Najprej rastlini predvajajo glasbo, največkrat klasično, Mozarta. Pogovarjajo se z njo in ob njej meditirajo − tako z rastlino navezujejo stik. Po tednu ali dveh se rastlina nauči, kateri zvoki ustrezajo nekaterim njenim impulzom. Na začetku je glasba, ki jo »skladajo« rastline, dokaj statična, potem pa se rastlina bolj izuri in sprosti in to se pokaže tudi na glasbi. Rastline tudi bolje rastejo, če poslušajo glasbo in še bolj, če je ta prav njihova.
Z rastlinami prirejajo prave koncerte, saj vsako rastlino priklopijo na drugo glasbilo. Koncerti potekajo tudi v njihovem »svetem gozdu«, kjer igrajo celo drevesa. Naredili so tudi pravo vas na drevesih, v njej živijo nekateri prebivalci Damanhurja. Opazili so, da se ob tem razvije zelo močna povezava z drevesom pa tudi sanje se spremenijo, so trdnejše in vsebinsko drugačne.
Marko Vesel; objavljeno v reviji AURA, januar 2013, št. 281
Fotografija: Bigstockphoto.com