Heidi Appel in Rex Cocroft z ameriške univerze Missouri (Division of Plant Sciences in the College of Agriculture, Food and Natural Resources and the Bond Life Sciences Center at MU) sta vodila raziskavo, katere izsledki so pokazali, da se rastline zelo dejavno odzivajo na okolje.

Izsledki raziskave so pokazali, da rastline slišijo zvoke, jih razlikujejo in jih pozneje tudi prepoznavajo ter se nanje različno odzivajo. Do danes je že bilo znanstveno potrjeno, da se rastline odzivajo na zvoke iz okolja, na primer glasbo, toda raziskava Heidi Appel in Rex Cocrofta je prva, ki je dokazala, da se rastline odzivajo tudi na tresljaje. Prav ustrezni tresljaji rastlini povedo, da je na njej škodljivec in zato rastlina lahko takoj spremeni presnovo in začne izločati obrambne sokove, ki povzročijo, da postane za škodljivca „manj okusna“.

Rastlina ve, da vsako premikanje ni nevarno

Poskuse so delali z rastlino arabidopsis, sorodnico zelja in gorjušice. Z laserjem in majhnim kosov odsevne snovi postavljene na list je prof. Cocroft meril premikanje lista in odgovore na grizenje gosenice. Te zvoke sta tudi posnela. Cocroft in Appel sta potem drugim rastlinam iste vrste predvajala posnetek zvokov grizenja gosenice, kontrolni skupini rastlin pa posnetka nista predvajala. Nato sta obe skupini rastlin izpostavili gosenicam. Pokazalo se je, da so tiste rastline, ki so jim že prej predvajali zvoke grizenja gosenic izločale več gorčičnega olja (ta je večini gosenic neprijeten) kot rastline, ki prej teh zvokov in tresljajev niso poznale. Gosenice se na takšno obrambo odzovejo tako, da rastlino zapustijo.

Nato so rastline izpostavili še podobnim tresljajem in zvokom, kot jih povzroča grizenje gosenic (zvokom vetra, grizenju in plazenju nenevarnih žuželk), vendar se rastline na druge zvoke niso odzvale. To kaže, da so rastline sposobne razlikovati tresljaje in zvoke iz različnih, čeprav podobnih virov. Raziskovalca bosta z raziskavami nadaljevala, da bi ugotovila, s kakšnimi mehanizmi rastline zaznavajo tresljaje, katere značilnosti samih tresljajev so pomembne in kako mehanični tresljaji sodelujejo z drugimi oblikami informacij, ki povzročajo obrambne odzive. Prof. Cocroft pravi, da imajo rastline različne obrambne mehanizme, toda tresljaji ob grizenju lista najhitreje sprožijo obrambo.

Sporazumevanje po zraku in v tleh

Da se rastline v primeru nevarnosti “pogovarjajo” tako, da napadena rastlina začne oddajati kemične snovi, ki se po zraku prenesejo drugim rastlinam, je že dolgo znano, manj znano pa je, da se pogovarjajo tudi v tleh in ne zgolj izmenjujejo hranilne snovi. Samim rastlinam to ne bi uspelo, vendar jim pri tem pomaga mreža gliv v tleh. Sožitje med micelijem gliv in koreninami višjih rastlin se imenuje mikoriza. S to mrežo je povezanih več kot 80 odstotkov rastlin in povezava verjetno obstaja že od začetka življenja na zemlji. Glive pri tem sožitju uporabljajo snovi nastale s fotosintezo, rastline pa uslugo gliv pri prenosu sporočil.

Znanstveniki so proučevali tudi podzemno komunikacijo rastlin. V enem od poskusov so posadili pet rastlin fižola, tri sadike so bile povezane po zraku in v tleh, dve rastlini pa so posadili na večjo razdaljo od omenjenih treh in preprečili podzemno povezavo. Da se rastline ne bi “pogovarjale” po zraku, so nanje poveznili plastične vrečke. Nato so na prvo rastlino nanesli listne uši in raslina je začela izločati obrambne kemične snovi. Enake kemične snovi so začele izločati še dve drugi rastlini, ki sta bili s prvo povezani prek gliv v tleh, rastline, pri katerih so to povezavo preprečili, pa takšne obrambe niso sprožile.

Marko Vesel; objavljeno v reviji AURA, avgust 2014, št. 299