Rak je kronična bolezen, ki se razvija počasi, po navadi več let. Na njegov nastanek vplivajo številni dejavniki, od podedovanega slabega zdravja, do vplivov med nosečnostjo, prehrane, okolja, psiholoških dejavnikov in drugega. Vsaka vrsta raka je pravzaprav splet različnih dejavnikov in simptomov, vsak od teh pa ima veliko razlogov za obstoj.

Zdravniki v svetu, predvsem v Zahodni Evropi in Združenih državah Amerike medicinsko znanje čedalje pogosteje dopolnjujejo še z drugimi metodami, saj si želijo čim uspešneje zdraviti rakave bolnike, in kmalu ugotovijo, da samo medicinsko znanje ni dovolj. Eden takšnih zdravnikov je tudi W. John Diamond. Iz medicine je diplomiral leta 1973 v Johannesburgu v Južnoafriški republiki, se specializiral v patologiji na Univerzi v Capetownu, v svoji deželi, in v New Yorku. V medicinski akupunkturi se je izuril na Univerzi v Kaliforniji, klasični homeopatiji na Berkeleyu in v nevralni terapiji na Ameriški akademiji za nevralno terapijo v Seattlu.

Dr. John Diamond meni, da je razumevanje mehanizmov raka podobno odstiranju čebulnih listov. Telesni simptomi so le vrh ledene gore, pod njo pa se skrivajo še številni drugi. Za zdravnika je bistveno, da ugotovi, kaj je sprožilo raka, kakšno kombinacijo čustvenih, biokemičnih, strukturnih in energijskih sestavin rak vsebuje, saj šele potem lahko z bolnikom zasnujeta pravo strategijo okrevanja. Ta pa ne zajema samo odstranitve ali umika tumorja, temveč pomeni tudi nadaljnjo podporo in uravnoteženje rakavega bolnika, saj prav bolnikova telo in duh v resnici odločita, ali se bo rak umaknil ali bo napredoval.

Dr. John Diamond pravi, da je treba že na začetku odgovoriti na zelo pomembno vprašanje, ali se je bolnik sploh pripravljen spoprijeti z rakom. Čeprav je to vprašanje pri bolniku, ki je sam prišel po pomoč k zdravniku, videti sprva nesmiselno, izkušnje dr. Diamonda kažejo, da ni tako. Nekateri bolniki si kljub vsemu v resnici ne želijo ozdraveti, temveč bi se na primer radi čim prej podali v drugo razsežnost, so utrujeni od življenja, nekateri se želijo spopasti z rakom po svoje in so k zdravniku prišle le po trenutno tolažbo, ali da jim predpiše kaj proti bolečinam in podobno.

 

Štiri bistvene sestavine bolezni

Dr. John Diamond meni, da je zdravnikova naloga predvsem dobro presoditi, kaj je potrebno za uspešno zdravljenje bolnika kot osebe, ne pa se osrediniti samo na bolezen. V ospredju njegovega zanimanja je torej bolnik, rak je šele na drugem mestu. Takšen prijem se razlikuje od prijemov drugih zdravnikov uradne medicine, saj se ti po medicinski doktrini takoj usmerijo na raka in ga skušajo odpraviti, bolnika kot osebo pa zanemarijo. Ravnanje dr. Diamonda pa se razlikuje tudi od prijemov alternativnih zdravilcev, ki pa so preveč usmerjeni samo v krepitev imunskega sistema in spodbujanje samozdravljenja. Dr. Diamond skuša bolnika opogumiti na vseh ravneh, in to z znanjem uradne in alternativne medicine, saj je prepričan, da je mogoče ozdraveti samo tedaj, če je človek telesno in duševno uravnotežen – šele takšen se zmore spoprijeti z vsakdanjim stresom.

Če so stres in odgovori telesa uravnoteženi, je človek dosegel homeostazo; to pomeni, da ohranja »notranje okolje v območju, ki je optimalno za življenje«, da je zdrav. Če je stres premočan ali so telesni odzivi nanj prešibki, se ravnotežje poruši in človek zboli. Bolezen je lahko sprva prikrita, brez bolezenskih znakov, če pa se nadaljuje, se pokažejo tudi ti: najprej kot motnja biokemije v telesu, potem kot prizadetost celic in organov in nazadnje kot prizadetost vsega telesa − rak.

Dr. John Diamond meni, da je treba tako kot pri vseh boleznih tudi pri raku upoštevati in obravnavati štiri poglavitne sestavine: čustveno-mentalno, biokemično, strukturno in energijsko.

Čustveno-mentalna sestavina

Ta je najpomembnejša, vendar se klasična medicina z njo najmanj ukvarja. Že kot otroka, včasih celo kot zarodek v maternici, nas prizadenejo različne stvari v družini, šoli, širšem okolju. Da bi ohranili čustveno in biološko ravnotežje in se zavarovali, ustvarimo nekakšen obrambni zid. Če nam je na primer oče govoril, da nismo za nobeno rabo in iz nas nič ne bo, se na to lahko odzovemo tako, da postanemo pasivni, začnemo tudi sami verjeti v takšno trditev in napoved svoje usode, ali pa se odzovemo drugače, postanemo pretirano dejavni, na vseh področjih skušamo dosegati kar največ in dokazovati, da oče nima prav.

Nobeden od teh načinov ni dober. Pri pasivnem odzivanju, ko čustva potisnemo, jih ne izražamo, prizadenemo telo. Posledica tega so na primer bolečine v trebuhu, fibromialgija, ali celo rak. Po drugi strani pa pretirana dejavnost povzroči izgorevanje, saj ne glede na to, koliko se človek trudi, mu ni nikoli dovolj priznanja. Takšno naprezanje povzroči želodčno razjedo ali srčni napad.

V obeh primerih je zdravnikova naloga pomagati bolniku, da se zave, kaj ga žene v takšno ali drugačno odzivanje, nato pa mora, da bi dosegel zdravo ravnotežje, začeti spreminjati vzorec svojega odzivanja.

Pri doseganju čustvenega ravnotežja pomagajo različno psihološko svetovanje in tovrstne terapije, klasična homeopatija, marsikaj pa uredita tudi čas in izkušnje.

Biokemična sestavina

To ugotavljajo z različnimi biokemičnimi analizami, kot so analiza detoksikacije, preverjanje stanja metaboličnih in energijskih poti, hormonov, vsebnosti težkih kovin, količine rudninskih snovi, vitaminov in podobno. Te informacije omogočajo zdravniku, da predpiše ustrezno spremembo prehrane, svetuje prehranska dopolnila, in/ali hormonsko podporo. Ti ukrepi razstrupijo telo in ga preskrbijo s potrebnimi snovmi.

 

Strukturna sestavina

Da bi določili to strukturno sestavino bolezni, ugotavljajo stanje mišic, kosti in skeleta. Če se izkaže, da stanje ni takšno, kot bi moralo biti, je treba težave odpraviti z različnimi metodami, najpogosteje z akupunkturo, kiropraktiko, osteopatijo, kraniosakralno terapijo, mioterapijo in nevralno terapijo.

 

Energijska sestavina

To sestavino bolezni večina zdravnikov in tudi bolnikov težko razume. Pri njenem preverjanju se ugotavljata pretočnost in stanje življenjske energije či, ki po energijskih meridijanih teče skozi telo. Motnje v pretoku te energije povzročajo slabše delovanje notranjih organov in zmanjšujejo splošno delovanje imunskega sistema. Energijski pretok uravnotežijo akupunktura, zdravilna zelišča, predvsem kitajska, in homeopatija.

Pri bolnikih z rakom se akupunktura lahko uporablja za zviševanje ravni energije in krepitev imunskega sistema, za dobro počutje, simptomatično obravnavo stranskih učinkov obsevanja in kemoterapije ter zmanjšanje bolečin.

Kitajska zelišča vplivajo na energijske meridijane podobno kot akupunktura. Uporabljajo se za okrepitev ali podaljševanje učinka akupunkture, za krepitev organov, prizadetih zaradi kemoterapije in obsevanja. Zelo učinkovito pomagajo kostnemu mozgu, da ustvari nove imunske celice. Z zelišči se zdravijo tudi opekline na koži in bolečine, nastale zaradi obsevanja.

Homeopatija spreminja čustvene vzorce pridobljene v otroštvu ali pozneje, saj ti velikokrat pospešijo nastanek raka. Če te vzorce spremenimo dovolj zgodaj, ko je rak šele na začetku, bolezen verjetno ne bo napredovala. Homeopatija pomaga čistiti tudi čustva strahu, brezupa in depresije, ki se utegnejo pojaviti, ko zvemo, da imamo raka. Lahko se uporablja tudi simptomatično za zmanjšanje slabosti in stranskih učinkov kemoterapije in obsevanja.

 

Prehrana rakavih bolnikov

Rakave celice jemljejo telesu zelo veliko energije, zato rakavi bolniki hitro hujšajo. Potrebujejo torej prehrano, ki zapolni energijski primanjkljaj, predvsem žita, zelenjavo, stročnice in sadje.

Če je bolnik za kako živilo preobčutljiv, ga mora prenehati uživati, sicer še dodatno obremenjuje že tako obremenjeni imunski sistem. Večina ljudi je preobčutljiva za mlečne izdelke in pšenico, zato dr. Diamond rakavim bolnikom svetuje, naj ta živila prenehajo uživati. Mlečne izdelke je dobro opustiti, četudi bolnik zanje ni preobčutljiv, ker vsebujejo tuje beljakovine (kravje mleko), te pa še dodatno obremenijo nestabilni imunski sistem. Obremenjujejo ga tudi beljakovine iz žit, predvsem gluten. Zato je boljše, da bolniki pšenice ne uživajo, ampak raje izberejo ajdo, amarant ali kvinojo.

Dr. Diamond meni, da je treba za vsakega bolnika ugotoviti najustreznejšo kombinacijo beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Po njegovih izkušnjah je veliko bolnikov občutljivih tudi za ogljikove hidrate; tudi njihovo uživanje je treba zmanjšati, prečiščene ogljikove hidrate (sladkor, belo moko in bel riž) pa opustiti. Zelo naj bi tudi omejili uživanje hrane z veliko škroba − kruha, testenin, riža.

Večini rakavih bolnikov primanjkuje beljakovin; uživajo naj več rib in stročnic in si pomagajo še z dopolnili, kot je MAP. Od različnih diet se je kot najboljša izkazala makrobiotična prehrana.

Rakavi bolniki pa morajo takoj prenehati uživati rdeče meso, morda so izjema le bolniki s krvno skupino nič, ti ga sicer lahko uživajo, vendar zelo zmerno.

Za rakave bolnike so nujna tudi prehranska dopolnila, saj rak telo oropa zaloge hranil, samo s hrano pa se teh ne da hitro napolniti. Toda tudi pri tem ni treba pretiravati. Boljši so zmerni odmerki vitaminov in rudninskih snovi kakor preveliki, saj bi ti obremenili biološke procese v telesu.

 

Razstrupljanje telesa

 

Pri razstrupljanju se je treba najprej ogniti strupenim snovem v zraku, vodi in hrani. Nekatere strupene snovi so značilne le za posamezna območja ali poklice, zato naj bi se rakavi bolnik od tam odselil ali pa zamenjal poklic, ki ga ogroža. Nevarne so tudi škodljive plesni, ki lahko že same po sebi povzročijo bolezni.

Da bi bil imunski sistem učinkovitejši, je nujno telo razstrupiti, in sicer predvsem črevesje, jetra, ledvice, limfo in kožo.

Skoraj vsi rakavi bolniki imajo težave z zaprtjem. Zaprtje preprečuje ustrezno vsrkavanje hranilnih snovi, hkrati pa omogoča prehajanje škodljivih snovi v kri. In ker je črevesje pravzaprav zelo pomemben del imunskega sistema, je treba zanj dobro skrbeti. Tudi zdravi ljudje moramo uživati hrano z veliko vlakninami, malo maščobami in probiotike, da se poveča količina koristnih sestavin v telesu.

Francoska homeopatija minulega stoletja je veliko pozornosti namenila uporabni homeopatiji na fiziološki ravni in manj na mentalni, tj. psihološki, čustveni in duhovni. Zato je razvila sistem homeopatskih zdravil z nizko potenco za spodbujanje delovanja limfe, jeter, ledvic, krvi, tkiv, medceličnih prostorov, maščobe in kože, da se iz njih hitreje izločajo škodljive snovi. Najbolj znana drenažna homeopatska zdravila so solidago in berberis za ledvice, taraxacum, silymarin in carduus za jetra, hydrastis za splošno razstrupljanje in myosotis za limfni sistem.

 

xxx

Težave z zobmi pospešijo nastanek raka

Po čeljustih in zobeh potekajo vsi poglavitni telesni energijski meridijani, zato težave z zobmi in dlesnimi lahko povzročijo tudi motnje v pretoku življenjske energije, in tako tudi težave v delovanju organa, ki mu prizadeti meridijan pošilja energijo. Domnevajo, da nekateri bolniki lahko zbolijo za rakom tudi zaradi slabih zob ali obolelih dlesni.

Oglejmo si težave, ki nastanejo zaradi slabo oskrbljenih zobnih kanalov. Zobozdravnik skuša rešiti boleči zob tako, da odstrani zaradi bakterij vneti živec, nato pa zobne korenine napolni z inertno snovjo. To se zelo težko opravi povsem sterilno, saj bakterije največkrat ostanejo ujete v zobnih strukturah, dentalnih tubulih. V slabo očiščenem zobnem kanalu so ostanki mrtvega ali propadajočega tkiva, in ti nenehno motijo nemoten pretok življenjske energije či skozi določen telesni meridijan. Mikrobi se širijo, lahko prizadenejo še druge zobe in se razselijo po telesu.

Tudi mešane kovine v ustih – nikel in živo srebro ustvarjajo stalne električne mikrotokove, in tudi ti nenehno motijo pretok življenjske energije skozi tamkajšnje meridijane.

Zdaj je že dognano, da živo srebro, ki se izlužuje iz zobnega amalgama škoduje imunskemu sistemu in med drugim vpliva tudi na limfocite in monocite, celice, ki varujejo pred rakom. Zavira tudi nastajanje glutation-peroksidaze, encima, ki je bistven za razstrupljanje telesa in antioksidantske sisteme. Glutation-peroksidaza z reduciranim glutationom reducira vodikov peroksid do vode ali pa reducira organske perokside in tako varuje celico pred poškodbami s temi molekulami. Če ti sistemi ne delujejo prav, rakaste celice laže nastajajo, že nastale pa se množijo.

xxx

Vpliv brazgotin

Nevralna terapija je tehnika, ki so jo razvili v Nemčiji. V brazgotine in druge ovire, ki motijo energijski pretok, vbrizgajo anestetik (lidokain ali novokain) in tako vzpostavijo nemoten energijski pretok.

Brazgotinasto tkivo kjer koli v telesu je sestavljeno iz električno neprepustnega odebeljenega kolagena, zato brazgotina deluje kot izolator in zavira pretok energije vzdolž meridijana, ki teče čez njo, ter povzroči energijsko neravnotežje tudi v oddaljenih delih telesa. Tako je na primer kardiolog napotil k dr. Johnu Diamondu bolnika z nenehno bolečino v prsih, ker mu sam ni znal več pomagati. Dr. Diamond je po pregledu ugotovil, da ima bolnik na konici levega mezinca, natančno na akupunkturni točki, imenovani srce 9, dvomilimetrsko brazgotino, ki je motila dotekanje življenjske energije k srcu. Dr. Diamond je bolniku v brazgotino vbrizgal anestetik. Bolnik je takoj začutil olajšanje, bolečina pa se ni več povrnila.

Tudi brazgotine, ki nastanejo po odstranitvi maternice, motijo pretok energije po meridijanih, ki tečejo po sprednji strani telesa in lahko povzročajo glavobole ali bolečine v nogi. Podobno velja tudi za druge brazgotine, ki lahko povzročajo različne nevšečnosti. Težave z brazgotinami poleg nevralne terapije zelo učinkovito odpravlja tudi masaža po Petzlu.

Daja Kiari, objavljeno v reviji AURA, april 2012, št. 272

Fotografija: Bigstockphoto.com