PRIJATELJI Z NARAVO – PTIČ ČEBELAR
MAVRICA, UJETA NA PTIČJEM PERJU
Ker vrstni sestav pri nas ni tako raznolik, kot je v daljnem tropskem deževnem gozdu in vroči savani, je tudi barvitejših ptic bistveno manj. Razveseljujejo nas pisani liščki, modra peresa šoje, karminasti kalini in rdeči krivokljuni. Taščica, z značilnim oranžno rdečim predpasnikom, je med najbolj prepoznavnimi pticami, ki nase opozarjajo z barvo. Naštetim vrstam sledijo ptice z bolj ali manj nevpadljivimi barvami perja. Vran, vrabcev in rjavo obarvanih ujed je med njimi največ, pa tudi trstnice, penice, stržek in siva pevka so med tistimi, ki jih barve v okolju prikrivajo in ne razkrivajo. Potem pa se najde posebnež, ki mu je sramežljivost tuja in se požvižga na prilagajanje okolju in prikrivanje. Njegovo perje je namreč vsrkalo barve vseh mavric, skozi katere se je spreletel in zdaj jih ponosno razkazuje.
Tropski pozdrav stari celini
Čebelar (Merops apiaster) je prebivalec suhe in odprte pokrajine, kjer ne manjka sonca. Njegovi sorodniki v vročih krajih naseljujejo savane in se prav tako kot on ogibajo goratemu svetu in strnjenemu gozdu. Ko govorimo o njem, je pri njegovem imenu poudarek na drugem zlogu. Ime je povezano s prehranjevanjem te barvite ptice, saj se hrani z želatimi žuželkami, kot so medonosne čebele, čmrlji in ose, lovi pa tudi velike žuželke, predvsem različne vrste kačjih pastirjev, metulje in druge. Ob njegovih odličnih letalskih sposobnostih mu lov na vrhunske letalce v svetu žuželk ne dela težav.
Ivan Esenko, celoten članek lahko preberete v reviji AURA, avgust 2015,št. 311