Grška želva (Testudo Hermanni) živi predvsem v suhem in ravninskem sredozemskem svetu, hribovitih predelov se ogiba. Zanjo je najbolj značilen trden koščen oklep, ki varuje mehko telo pred plenilci. Kot vsi plazilci je tudi ona hladnokrvna žival, to pomeni, da je odvisna od zunanje temperature. Ko zapusti nočno počivališče, se rada nastavlja soncu, da segreje telo, nato pa se odpravi na pohode, namenjene nenehnemu iskanju hrane.

Ivan Esenko, celoten članek ima 1007 besed. AURA, september 2015, št. 312