PRI RAKU PREVIDNO S HRANO

Zelo pomemben dejavnik pri vsaki bolezni, in seveda tudi pri raku, je hrana, zato morajo biti rakavi bolniki še zlasti pozorni na to, kako se hranijo. Ogibati se morajo industrijsko pridelane, fermentirane in postane hrane, ker z njo vnašajo v telo pleomorfne bakterije (bakterije različnih oblik), škodljive vrste kvasovk in gliv, ki s svojimi izločki zastrupljajo človekovo telo. Če se takšni hrani ne morejo ogniti, pa jo je treba zmeraj jesti dobro prekuhano ali pečeno, nikoli mrzlo, saj vročina ubije večino škodljivih mikroorganizmov.

Hrana, ki jo rakavi bolniki ne bi smeli uživali:

  • Svinjsko meso in izdelki iz njega, kot so klobase, salame in gnjat, saj to meso in izdelki vsebujejo vrsto gliv in tudi glivo Aspergillus ochraceus, ki izloča strupeni ochratoxin A, ki ga povezujejo z rakom.

Če se meso temeljito skuha, se uniči večina gliv, ko se ohladi, pa se na njem takoj začnejo znova razvijati.

  • Gobe – te že po svoji naravi širijo spore povsod, kamor koli zaidejo. Povezujejo jih predvsem z rakom mehurja. Zato bolniki ne smejo jesti surovih gob, temveč zmeraj dobro skuhane ali pečene, ker vročina ubije večino gliv, postane ali zamrznjene gobe pa so prekrite z njimi.
  • Koruza in izdelki iz nje. Koruza vsebuje več kot 25 različnih vrst gliv in vse povzročajo bolezni. Mrzla koruza v solati je pravo gojišče gliv.
  • Kikiriki in indijski oreški vsebujejo več kot 27 vrst gliv. Ni dobro, da jih jemo surove, veliko gliv je tudi v kikirikijevem maslu.
  • Ječmen − vsebuje glivo Asperigillus ochraceus, ki izloča škodljiv ochratoxin, ki ga povezujejo z različnimi vrstami raka. Ječmenova juha je dobra, vendar je ne smemo pogreti, ker se v njej tedaj že pojavijo glive. Mrzel ječmen v solati pa je zelo škodljiv.
  • Rdeče meso in perutnina vsebujeta prav tako glivo Asperigillus ochraceus. Uživati ju smemo le v majhnih količinah in še to dobro kuhano ali pečeno.
  • Alkohol – vino in druge pijače, še zlasti pivo, prav tako vsebujejo glivo Asperigillus ochraceus. Majhen kozarec na dan telo še prenese, ker lahko sproti uniči majhne količine gliv, večjih pa ne more. Če spijemo več kot dva kozarca vina, piva ali drugega alkohola na dan, se začno v telesu kopičiti strupi, to pa čez čas lahko prizadene imunski sistem.
  • Mleko in vsi mlečni izdelki, tudi jogurt in maslo, so polni gliv in vsebujejo tudi glivo Asperigillus ochraceus. Ta hrana ima tudi veliko sladkorja, ki je gojišče pleomorfnih bakterij, kvasovk in gliv. Če pijemo vroče mleko, so škodljivi mikroorganizmi uničeni in mleko ne škodi. Če je jogurt izdelan iz žive kulture, ga smemo uživati, ker koristne bakterije ubijajo škodljive. Kljub temu ga je treba uživati le zmerno.
  • Jajca so polna gliv, okužena so z mitotoksini. Trdo kuhana jajca so brez gliv, na pogretih jajcih ali jajcih v solati pa se začnejo glive hitro razmnoževati.
  • Uskladiščena žita in kosmiči so prežeti z glivami in okuženi z mitotoksini. Kuhanje ali pečenje jih večinoma uniči.
  • Postan krompir je poln glivic in okužen z mitotoksini. Ne smemo ga jesti pogretega. Mrzla krompirjeva solata škoduje zdravju.
  • Ogibati se je treba sladkorja, medu in sirupov, ker so gojišče pleomorfnih bakterij, kvasovk, gliv in škodujejo imunskemu sistemu. Ogibati se je treba pijač s sirupom.
  • Kis je treba uporabljati v zelo majhnih količinah (dve do tri žlički na solato), ker sicer kisa kri in tkiva ter povzroča širjenje bakterij, gliv. Ne uporabljamo ga v juhah ali pri pripravi mesa.
  • Ne uživajmo kvasa, ker prispeva h kandidozi. Kvas, dodan v kruh, ni škodljiv, ker se kruh speče.
  • Kofein v kakršni koli obliki zakisa kri in tkiva ter spodbuja nastanek pleomorfnih bakterij, kvasovk, glivic. Če spijete več kot dve skodelici kave na dan, se izpostavljate veliki količini gliv.
  • Zelo sladko sadje pospešuje rast pleomorfnih bakterij, kvasovk, gliv. Jabolčni sok je lahko okužen s kancerogenim mikotoksinom patulinom, od sokov je še najprimernejši brusnični, ker vsebuje najmanj gliv in zelo dobro deluje na sečila in ledvice, dobri so tudi sokovi iz papaje, bele ali rdeče grenivke ter ananasov sok. Pomarančni sok je dober le, če je sveže stisnjen, iz tetrapaka pa ne sme biti starejši od dveh dni. Sirupov in sadnih koncentratov se je treba ogibati. Sadje je dobro le, če se uživa sveže, na uskladiščenem sadju se razvijajo glivice, sadje, kupljeno v veleblagovnici, je treba pojesti v dveh ali treh dneh po nakupu.
  • Z uživanjem kuhanih ali pečenih rib ni težav. Uživanju surovih posušenih rib pa se je treba ogibati, ker vsebujejo veliko aflatoksinov. Uživanje surovih rib, kot je suši, vsekakor ni dobro. Nikoli ne jejte hladnih ali pogretih rib iz hladilnika. Tudi večina konzerviranih rib je polna gliv. Zelo malo glivic ima tuna, vendar utegne biti okužena z živim srebrom, PCB-ji in drugimi snovi, ki nastanejo kot posledica onesnaževanja. Ne jejte gojenih rib, saj so jim pogosto dodani hormoni za hitrejšo rast.
  • Ne uživajte rafinirane soli, ampak predvsem naravno morsko sol, ki vsebuje jod. Novejše raziskave so pokazale, da naravna morska sol ne povzroča višjega krvnega tlaka, kot so mislili nekoč.
  • Hidrogenirana olja, kot so margarina ali hidrogenirana rastlinska olja škodijo normalnim biokemičnim procesom. Zvečujejo količino holesterola, zmanjšujejo količino lipoproteina HDL, škodujejo ledvicam. Septembra leta 1998 je Ameriška zveza za srce objavila svarila, da se je treba ogibati hrani, ki vsebuje takšna olja. Povzročajo diabetes tipa II, vnetje celic in avtoimune težave.

Vir: Cancer tutor, objavljeno v reviji AURA, avgust 2010, št. 252

Fotografija: Bistockphoto.com

 

 

Več ...