Pekoča in zelo začinjena hrana vpliva na pljuča in debelo črevo. Ob pomanjkljivem delovanju pljuč s presežkom vročine (suh, dražeč kašelj ali gost rumen izpljunek) po kitajski tradicionalni medicini ne smemo uživati pekoče in zelo začinjene hrane, prav tako ne tudi pri zapeki, ker sta pljuča in debelo črevo parna, tesno povezana organa. Kadar pa v pljučih primanjkuje biopotenciala in je v njih presežek mraza (plitvo dihanje, bel ali prozoren izpljunek in sluzast izcedek iz nosu), lahko dodamo hrani hren ali katero drugo toplo začimbo, da ogreje organ in odpravi v telesu nakopičen mraz.

Popolnih navodil za prehrano torej ni mogoče dati, včasih jo je treba prilagoditi stanju organa, na katerega želimo vplivati. Organsko delovanje lahko uravnavamo tudi po nadzorovanem sosledju med petimi organi (elementi).

Na primer: pljuča so kot organ nadrejena jetrom, in če jih preveč spodbujamo s pekočo hrano, se lahko zmanjša njihov nadzor nad jetri, to pa povzroči kipenje janga ali vročino jeter. Zadeva je torej dokaj zapletena. Pomembno je vedeti, da moramo po prirojenem pomanjkljivem delovanju pljuč ali debelega črevesa pravočasno omejiti količino pekoče hrane in jo uživati v zmerni kombinaciji z drugimi začimbami. Posebno pozorni moramo biti na jesensko suhost (eden izmed petih vremenskih bolezenskih dejavnikov), ki velikokrat zgosti telesne tekočine v pljučih in sproži suh, dražeč kašelj, pri oslabelih dihalih pa celo pljučnico. Neredko se ta vpliv sčasoma prenese na debelo črevo, lahko nastane zapeka, ki je eden poglavitnih vzrokov za nastanek zlate žile.

 

Letni časi in hranjenje

Letni časi prinašajo najprimernejša živila. Edini pogoj, da jih lahko uživamo, je, da smo dokaj zdravi ali vsaj ne zaznavno prizadeti.

Naj navedem nekaj zgledov: – Bolniki s prizadetimi jetri spomladi ne smejo uživati kisle hrane, če ta ni uglašena z drugimi okusi

• Srčni in pljučni bolniki sredi poletja in jeseni ne bi smeli jesti zelo začinjenih jeti
• Ljudje z občutljivo vranico naj bi poleti uživali čim manj sladkega
• Bolni na ledvicah naj bi pozimi čim manj solili in se ogibali na primer pršuta.Najvarnejše je, kadar kombiniramo več okusov v odmerkih, ki ustrezajo letnim časom, prizadetim organom in temperaturi okolja.

  Ljudje z občutljivimi prebavili morajo ob hladnem vremenu uživati več kuhane in laže prebavljive hrane, poleti in pomladi pa si lahko privoščijo več presnega sadja in zelenjave. Praviloma bi se morali počasi privajati na čim bolj naravno in nepredelano hrano. Ali je hitrost prilagajanja pravšnja ali ne, bodo »sporočala« prebavila.

  Pomembna je tudi fizikalna lastnost posameznega živila. Pomladanski in poletni sadovi so po naravi večinoma mrzli in hladni, poznojesenski pa nevtralnejši in toplejši.

  Naj poudarim: Vsak letni čas prinaša vse, kar potrebujete. Ampak to vas ne sme zapeljati, da bi pozabili na zmernost, ki tudi najbolj zdravim ne le olajša življenje, temveč pripomore k dobremu počutju.

  Z enolično prehrano in s skrajnostmi naj se ukvarjajo posamezniki po svoji želji in presoji. Vsakdo je namreč odgovoren za svoje zdravje, zato se mora preudarno odločiti za takšno ali drugačno prehrano.

  Če se boste dobro dlje časa opazovali, boste kmalu ugotovili, ali se hranite zdravo ali pa boste morali način prehranjevanja in vrsto živil spremeniti.

  Mag. Petar Papuga, dr. med: Kitajski ključ do zdravja; objavljeno v reviji AURA, april 2011, št. 265 

• Fotografija: Bigstockphoto.com